Tobak in cenzura
»Nič več cenzure! Svoboda govora — vključno s svobodo reklamiranja — je pravica, ki jo moramo ohraniti. Večina Američanov ne podpira prepovedi reklamiranja cigaret.« (Časopisni oglas januarja 1989, ki je temeljil na ‚telefonski anketi, v katero so vključili 1500 odraslih‘. Toda, ali 1500 odraslih predstavlja »večino Američanov«?)
TISTI, ki reklamirajo tobak trdijo, da njihove reklame ljudi ne navajajo h kajenju. Z reklamami le določajo razdelitev različnih vrst blaga na trgu. Kakorkoli že, trditev je glede na naraščanje števila kadilk sporna. Vendar je še en škodljiv vpliv, ki izhaja iz moči tistih, ki reklamirajo tobak.
V zadnjih letih so si ameriške tobačne družbe z nakupi prehrambne industrije in izpuščanjem besede tobak iz naziva svojih podjetij nadele dostojen zunanji videz. Tako je American Tobacco Company postala American Brands (naziv za prehrambno industrijo); R. J. Revnolcls Tobacco Company se je nedavno tega preimenovala v RJR/Nabisco; Brown and Williamson Tobacco Corporation je postala Brown and Williamson Industries. Kakšen učinek ima vse to? Reklamni pritisk je večji. Kako to?
Celo časopisi, ki niso nikoli reklamirali cigaret, morajo dobro razmisliti, preden objavijo članek, ki kritizira kajenje in tobačne izdelke. Zaslužka od tobačnih reklam morda res ne bodo izgubili. Kaj pa družbe, ki so sedaj last tobačnih mogotcev ter reklamirajo prehrambene in druge proizvode? Kako je s članki in izjavami, ki kažejo kajenje v slabi luči? Ravno v tem je osnova spretne, skoraj drzne cenzure.
Zanimiv primer glede tega je številka Newsweeka od 6. junija 1983. Številke, izdane pred 6. junijem in po njem, so običajno vsebovale od 7 do 10 strani cigaretnih reklam. Številka, ki je izšla 6. junija, je na 4,3 straneh polemično pisala o temi z naslovom »Odprte karte kajenja«. Koliko strani s cigaretnimi reklamami je bilo v tej številki? Prav nobene. Pisec White pravi: »Ko so cigaretne družbe spoznale namen članka, so zahtevale, da se njihove reklame odstranijo. Zaradi objavljanja takega članka je časopis morda izgubil več kot milijon dolarjev zaslužka.«
Zaslužki od reklam časopisom in revijam zagotavljajo obstoj. Dejstva kažejo, da uredniki skrbno pazijo, kakšne članke o tobačni industriji bodo objavili; če jih sploh objavijo. Neki pisec člankov o zdravju je pisal: »Če na primer napišem kaj o srčnih boleznih, ki jih povzroča kajenje, bo urednik članek objavil čisto na koncu revije ali pa sploh ne.« Zaključil je, da »ukazuje tisti, ki plača«. Samocenzura je postala nekaj vsakdanjega.
Zanimivo je, da The Wall Street Journal poroča, da dve reviji za črnce, ki sta znani po reklamiranju cigaret, v razdobju šestih let nista objavili niti enega članka, ki bi govoril o kajenju in zdravju. Ali gre samo za naključje? Očitno se revije, ki reklamirajo tobačne izdelke, do plačnikov ne morejo pokazati nehvaležne. Zato se pisanja o nevarnostih kajenja raje vzdržijo.
Takšen pregled problema o kajenju, tobaku in njunem reklamiranju, nam pomaga razumeti, da je na kocki veliko stvari. Pri gojiteljih tobaka je na kocki njihovo preživetje. Pri tobačnih mogotcih je na kocki njihov ogromen zaslužek. Pri vladah je v nevarnosti velik zaslužek od davkov. Pri milijonih kadilcev po svetu pa je na kocki njihovo zdravje in življenje.
Če kadiš, ali pa s kajenjem nameravaš pričeti, se moraš zavedati, da je odločitev na tebi. Obenem pa te želijo tobačni mogotci v ZDA spomniti, da je kajenje tvoja zakonita pravica. Toda zapomni si, da je s to pravico uzakonjeno tudi tveganje, da umreš zaradi pljučnega raka ali raka na grlu, zaradi bolezni srca in ožilja, emfizma ali Buergerjeve bolezni (glej okvir na strani 9), in množica drugih težav. Po drugi strani pa, če želiš s kajenjem prenehati, kako to storiti? Kaj potrebuješ? Dober razlog!
[Slika na strani 12]
Ameriški najvišji zdravnik uradnik neprestano dosledno opozarja na nevarnost uporabe tobaka
[Vir slike]
Fotografija: Public Heahh Service