Kaj pravi Sveto Pismo

Ali Sveto pismo lahko pomaga osamljenim?

Od tedaj, ko je žena morala v dom za ostarele, je bil starec zelo osamljen. Bolj ko so minevali tedni, bolj je bil prepričan, da življenje nima več pravega smotra. Zato je segel po pištoli ...

OSAMLJENOST so poimenovali »bolezen dvajsetega stoletja«. Občutijo jo ne le stari, zaradi nje tudi mladi segajo po mamilih, alkoholu in celo za samomor se odločajo.

Osamljenost je res kuga današnjih dni. Ljudje mnogokrat zaman poskušajo zapolniti praznino, ki nastaja zaradi nje. Nekateri se obdajo s »prijatelji«, na koncu pa spoznajo, da so takšni odnosi plitki in ne zadovoljijo. Drugim se mudi v zakon. Znani psiholog dr. Joyce Brothers je dognal tole: »Če človek plane v zakon, se s tem še ni znebil osamljenosti. Prej »preden lahko skleneš kakršenkoli odnos, moraš razčistiti svoje notranje težave.«

Pravi pogled na osamljenost

Sveto pismo nam ponuja nadvse pripraven pogled na osamljenost. Ta je resda lahko tudi boleča, toda biti sam ni zmeraj samo slabo. Jezus Kristus je bil po zapisih sodeč včasih prav rad malo sam. (Matej 14:13) In takrat ni bil osamljen in vase zaprt, raje je uporabil ta čas za počitek in molitev. (Matej 6:31; Luka 9:18)

Kaj nas to nauči? Če si sam, še ni treba, da si tudi osamljen! V resnici tvoj pogled na osamljenost ne gre pripisovati toliko telesni osamitvi kot temu, kako se počutiš. Kako torej porabiš čas, ko si sam? Ali ga skušaš le čim uspešneje ubiti, kot temu rečemo? Zakaj ne bi ta čas kaj naredil? Veliko stvari bi lahko počel, ko si sam: lahko bi na primer poslušal glasbo ali pa se lotil drobnih hišnih opravil, ki jih že dolgo prestavljaš na jutri. Posebej koristno je tudi prebirati svetopisemsko literaturo. Ta je ‚živa in močna‘ in zna zaposliti naše možgane. (Hebrejcem 4:12) Če znaš trenutke, ko si sam, prav uporabiti, si lahko telesno, čustveno in duhovno opomoreš.

Dobri odnosi z drugimi

Zgodi se kajpada, da si družbe zaželiš in jo tudi potrebuješ. Zato ni prav nič nenavadno, da Sveto pismo svetuje tudi to, kako bi lahko negoval dobre odnose z drugimi. V Knjigi pregovorov na primer piše: »... je prijatelj, ki je zvestejši od brata.« (Pregovori 18:24) Potemtakem ni zmeraj nujno, da se obdamo s celo četo prijateljev; osamljenost bomo premagovali tudi z nekaj prijateljstvi, ki jih bomo skrbno negovali.

Toda osamljeni ljudje že tako ali tako težko sklepajo prijateljstva. Za take je pred časom pisalo v nekem kanadskem družinskem svetovalcu takole: »Osamljeni ljudje, še posebej tisti v svojih dvajsetih letih, pričakujejo od drugih veliko, sami pa niso pripravljeni dajati.« Tudi v Svetem pismu za ta del piše, da tisti, ‚ki se hoče ločiti, išče sebične pretveze‘. (Pregovori 18:1, NS)

Če te torej zmaguje osamljenost, boš najbrž moral pokazati več zanimanja za druge. O čem se pogovarjaš s človekom, ki bi lahko postal tvoj prijatelj: o svojih ali o njegovih skrbeh? Spone osamljenosti boš zdrobil le s tem, da boš tudi sam dajal.

V svojem pismu Filipljanom nam apostol Pavel nalaga, naj ‚ne gledamo samo nase, temveč tudi na druge‘. Kako bi si s tem nasvetom pomagali proti osamljenosti? V prvotnem jeziku Svetega pisma pomeni pojem »gledati na koga« meniti se zanj ali opazovati, kdaj je pri kom najbolje kaj narediti. Poglej zato okoli sebe in skušaj ugotoviti, kdo rabi pomoč, kdo rabi prijatelja. Ko takšnega človeka odkriješ, potem ne oklevaj! Veliko ljudi gleda samo nase; vsi ostali pridejo na vrsto po tem, če sploh. Sveto pismo pa nam priporoča nekaj čisto drugega: Glejmo najprej na druge.

Če si torej želiš prijateljev, potem bodi sam prej prijatelj! Sveto pismo pravi: »Dajajte in vam bo dano.« (Luka 6:38) Pa tudi to je res, da je »večja sreča dajati kakor prejemati«. (Apostolska dela 20:35, JP)

»Nisem sam«

Medčloveški odnosi pa kajpak ne morejo zadostiti vsem našim potrebam. Človek je bil namreč ustvarjen tudi s potrebo po tesnem odnosu s svojim Stvarnikom. (Glej Matej 5:3.) Prijateljstvo z Bogom ostane trdno tudi takrat, ko prijateljstvo z ljudmi zataji. Jezus Kristus je svojim učencem nekoč dejal: »Glejte, pride ura in že je prišla, da se razkropite vsak na svojo stran in mene pustite samega.« Žalostno, kajne! Toda Jezus je rekel: »A nisem sam, ker je Oče z menoj.« (Janez 16:32)

Prijateljstvo z Bogom je torej najboljše zdravilo proti osamljenosti. Vzemi si torej čas in spoznaj Boga. »Okusite in vidite, kako dober je Jehova.« Zato začni preučevati Sveto pismo. (Psalm 34:8; Janez 17:3) Toda tudi tega ti ni treba početi na samem.

Bog si je izbral »ljudstvo imenu svojemu«. (Apostolska dela 15:14) Dobre tri milijone ljudi danes ponosno nosi njegovo ime: Jehovine priče. Ti ljudje ti bodo radi pomagali spoznati Boga. Spomni se starca iz začetka članka. Preden je sprožil pištolo, so pri njem pozvonili Jehovine priče. Pomagali so mu spoznati, da obstaja Bog, ki mu je mar zanj. (1. Petrovo pismo 5:7) Starec je začel preučevati Sveto pismo in obup se je umaknil veselju.

Zanimivo je tudi to, da se v družbi s pravimi kristjani odpirajo nova in nova prijateljstva. In ker ta prijateljstva rastejo iz vzajemne ljubezni do Boga, so trajna in veliko zdržijo. Poišči torej Jehovino ljudstvo. Z njihovo pomočjo in s pomočjo Božje besede, se boš naučil premagati bolečino osamljenosti. (Matej 12:48—50; Janez 15:14)