Mladi sprašujejo ...
Ali je lagati res tako grdo?
Maja je vedela, kako se bosta starša razjezila, ko bosta videla, da je razbila priljubljeno vazico. Prav nič ji ni bilo do kazni ali do hudih besed. Zato je našla najlažjo pot, da je speljala starševsko jezo drugam: rekla je, da jo je razbil njen bratec.
LAŽ. Mladi velikokrat mislijo, da človek v določenih okoliščinah sme lagati. Pravijo, da bi lagali, če bi s tem preprečili kakšno kaznivo dejanje, če bi s tem branili nedolžnega ali če bi z lažjo komu rešili življenje. Toda v življenju so takšne okoliščine silno redke. Mnogo večkrat se mladi zatečejo k laži iz istega razloga, kot je to storila Maja, da bi se izognili kazni ali se rešili kake neprijetnosti.
Marko je rekel svoji mami, da je pospravil sobo, v resnici pa je vse skupaj zagrebel pod posteljo. Tudi Peter je doma povedal, da slabe ocene v šoli ni dobil zato, ker se ni učil, ampak zato, ker ga ima učitelj »na piki«. Hudo neprepričljivo.
To sta vsekakor majhni laži, zato si morda misliš, da nista naredili veliko škode. »Le kakšno škodo lahko naredi nedolžna laž ali laž v sili?« praviš. In če celo v slovarjih piše, da je nedolžna laž majhna in neškodljiva, potem po malem lagati nemara le ni tako hudo.
V knjigi The Importance of Lying (Kako pomembna je laž) je zapisano, kako je H. L. Mencken navedel nekaj razlogov, zaradi katerih se ljudje zatekajo k laži: »Z resnico je že tako, da je v glavnem neprijetna in velikokrat celo nezanimiva. Človeški duh išče kaj veselejšega in ljubeznivejšega.« Zato ni čudno, da ljudje ponavadi resnice ne marajo slišati, raje imajo tisto, kar »ustreza njihovim ušesom«. (2. pismo Timoteju 4:3, JP) To je vedel tudi največji učitelj, kar jih je kdaj živelo, Jezus Kristus. »Če govorim resnico,« je nekoč vprašal, »zakaj mi ne verjamete?« (Janez 8:46, JP) Koliko prijetnejše bi bilo včasih povedati prijetno laž kot pa nepriljubljeno resnico!
Ali je laž potemtakem — če je lahko privlačna, neznatna ali celo z dobrim namenom povedana — upravičena?
Kako gleda na laž Bog
O človekovi nagnjenosti k laži piše že v Svetem pismu. Psalmist je rekel: »Lažnivo govore vsak s svojim bližnjim, s hinavskimi usti govore in neodkritosrčno.« Za lažjo se zmeraj skriva sebičnost. Takrat so pravili: »S svojim jezikom smo močni; naše ustnice nam pomagajo: kdo nam je gospodar?« Toda poglej, kaj je o njihovih lažeh rekel Jehova: »Jehova naj iztrebi vse hinavske ustne, vse bahaške jezike.« (Psalm 12:2—4, EI)
Da, »lažniv jezik« je ena izmed stvari, ki jih »Jehova sovraži«. (Pregovori 6:16, 17) Konec koncev je pa satan hudič »oče laži«. (Janez 8:44) In zanimivo je, da Sveto pismo ne dela nobene razlike med nedolžno in kakšno drugačno lažjo. Pravi samo, da »ni nobene laži iz resnice«. (1. Janezovo pismo 2:21) Zato je »gnusoba Jehovi hudobnež, s pravičnimi pa je zaupen«. (Pregovori 3:32, EI) Jehova z nepoštenim človekom pač ni v zaupnem odnosu.
Mladim, ki se boje Boga, ni nobena vrsta laži sprejemljiva. Ali kot je rekel mladi Rok: »To je kot tisti test, ki ima po dva možna odgovora na vsako vprašanje. pravilen je zmeraj samo eden.«
Zakaj laž škoduje
Kako to, da je lagati tako zelo narobe? Ali te mar laž ne rešuje pred kaznijo? Ampak kaj se pa zgodi, če te razkrinkajo? Potem se kazni nisi ognil, ampak si jo samo preložil. Andrej pravi: »Kar pobesnel bi, ko ti kdo kaj pove, potem pa odkriješ, da se ti je zlagal.« Saj, laž budi v ljudeh jezo in odpor. In če se zlažeš svojim staršem, potem te lahko doleti kaj huda kazen.
Nič ni čudno, da pravi Sveto pismo: »Zakladi, nabrani z lažnivim jezikom, so dih, ki se razpihne.« (Pregovori 21:6, EI) Ali drugače: korist, ki jo prinese laž, je silno kratkega življenja.
Laž in tvoja vest
Laž škodi tistemu, ki laže. Maji (o njej smo govorili na začetku članka) je sicer uspelo prepričati starše, da je vazico razbil njen mlajši brat. Toda kasneje si ni mogla kaj, da svoje napake ne bi priznala. Takole je razložila to stvar: »Zelo hudo mi je bilo ves čas. Starša sta mi zaupala, jaz pa sem ju takole razočarala.«
Majino slabo vest razlaga tole načelo, ki ga je nekoč postavil apostol Pavel, V Pismu Rimljanom 2:14, 15 je namreč zapisal, da je Bog človeku dal vest. Razložil je tudi, kako ta deluje: »O tem pričuje tudi njihova vest, saj jih notranje sodbe bodisi obtožujejo bodisi zagovarjajo.« (JP) Majina vest je »pričala«, da je laž prekršek in jo je »obtožila« — mučila jo je z občutki krivde.
Človek se za svojo vest seveda lahko tudi ne zmeni in ta potem zakrkne. Članek v reviji Adolescence (Odraščanje) trdi, da imajo mlajši najstniki še zmeraj laž za prekršek. Starejši ko so, prizanesljivejši so do laži. »Petnajstletniku,« pravi v članku, »se manjkrat zazdi, da je lagati napačno kot dvanajstletniku.« Kaže torej, da več ko človek laže, večja je nevarnost, da ‚nosi vžgano znamenje v svoji vesti‘. (1. pismo Timoteju 4:2)
Kako si pridobiti »čisto vest«
Za nasprotje temu je apostol Pavel o sebi in svojih tovariših lahko rekel: »Prepričani smo, da imamo čisto vest.« (Hebrejcem 13:18, JP) Pavlu vest ni pustila, da bi se zatekel k lažem ali polovičnim resnicam. Ali se na neresnico tudi tvoja vest odziva tako občutljivo? Če še ne, potem jo nauči, da se bo; preučuj Sveto pismo in svetopisemsko literaturo, kakršna je na primer ta časopis in njegov spremljevalec Stražni stolp.
Tako je storil mladi Robert, pa se je obneslo. Naneslo je, da se je kateri od člankov ukvarjal s problemom, kakršnega je v tistem času imel tudi sam. Namesto da bi svoje zadrege prekril z lažmi, ga je vest prignala pred starše, in z njima se je potem o svojih težavah odkrito pogovoril. Včasih ga je bilo kajpak treba pograjati, kljub temu pa pravi, da se je potem ‚v sebi‘ počutil veliko bolje, ker je pač bil odkrit.
Res je tudi tole, kar je povedal neki mladenič: »Starše bo resnica, ki jim jo boš povedal, zabolela.« Gotovo jim bo pa obenem prav, da si jim povedal resnico. Iz tega bodo razbrali, da odraščaš in da se zmeraj bolj zavedaš, da si za svoja dejanja sam odgovoren.
Čisto vest si prav gotovo laže pridobivaš tudi tako, da si izbereš prave prijatelje. »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši, kdor pa se druži z bedaki, postane slab,« piše v Knjigi pregovorov 13:20, EI. Robert pa za ta del pravi: »Prijatelj, ki s teboj vred laže, te bo spravil v škripce. To pač ni prijatelj, ki bi mu smel zaupati.« Zato je psalmist modro ravnal: »Ne posedam s krivičniki.« (Psalm 26:4, EI) Poskusi najti prijatelje, ki spoštujejo Božja merila.
Če imaš laž že na koncu jezika, se spomni, po kakšnih merilih si Bog izbira prijatelje. »Jehova, kdo sme prebivati v šotoru tvojem?« sprašuje psalmist. »Kdor ... govori resnico iz srca svojega.« (Psalm 15:1, 2) Človeka lahko spodbudi k poštenosti to, da premišljuje o tem, kakšna prednost je biti v dobrem odnosu z Bogom!
Ni zmeraj lahko govoriti po pravici. Znašel se boš celo v položaju, »ko vsi lažejo, ti pa moraš povedati po pravici«, kot je rekel mladenič Marko. Toda s tem, da se boš odločil in povedal po pravici, boš ohranil čisto vest, dober odnos s Stvarnikom. Mladi Štefan prav prijetno strne vso stvar, ko pravi: »Če že vsi lažejo, nikjer ne piše, da moraš tudi ti!«
[Poudarjeno besedilo na strani 23]
Laž je često neprepričljiva in bo kazen preložila le do tedaj, ko te razkrinkajo