Zakaj se tako hitro zlažemo

NIHČE ne želi biti nalagan. Pa vendar si ljudje po vsem svetu iz različnih vzrokov lažejo. Raziskava, objavljena v knjigi Jamesa Pattersona in Petra Kima, The Day America Told the Truth, odkriva, da 91 odstotkov Američanov redno laže. Avtorja izjavljata: »Večina med nami se le stežka prebije skozi teden brez laži. Eden od petih ne more zdržati brez nje niti en dan; pri tem imava v mislih namerne, premišljene laži.«

Laž je običajna za skoraj vsa področja današnjega vsakdanjega življenja. Politični voditelji lažejo svojim ljudem ter eden drugemu. Vedno znova se pojavljajo na televiziji in zanikajo kakršnokoli vpletenost v škandalozne spletke, v katere so v resnici zabredli do vratu. Sissela Bok v svoji knjigi Lying—Moral Choice in Public and Private Life opaža: »V pravosodju in novinarstvu, v vladi in sociologiji, imajo prevaro za samo po sebi sprejemljivo, kadar jo lahko lažnivec, ki tudi skuša postavljati pravila, opraviči.«

Glede političnih laži v Združenih državah Amerike revija Common Cause Magazine v svoji majsko-junijski izdaji iz 1989 leta opaža: »Po velikosti vladne prevare in sumničenja javnosti se Watergate in Vietnam prav gotovo enačita z Irangatom. Kaj je potemtakem Reaganova leta predsednikovanja naredilo za tako prelomna? Mnogi so lagali, vendar le redki to tudi obžalovali.« Zato imajo navadni smrtniki dobre razloge, da ne zaupajo svojim političnim voditeljem.

V meddržavnih stikih si takšni voditelji le malokdaj zaupajo. Grški filozof Platon je opazil: »Državnikom . . . se lahko dovoli lagati v korist države.« Za mednarodne odnose pa veljajo besede iz Danijelove knjige 11:27: »Pri isti mizi bosta lažnivo govorila.«

V poslovnem svetu so laži o izdelkih in storitvah splošna praksa. Kupec mora biti previden pri sestavljanju pogodbe, prebrati mora tudi ves droben tisk. Nekatere države imajo vladne inšpekcijske službe, ki ščitijo državljane pred neresničnimi reklamami, pred škodljivimi trgovskimi izdelki, ki se jih oglaša kot koristne in neškodljive, ter pred prevarami. Kljub vsem tem prizadevanjem sleparski trgovci ljudem še vedno praznijo žepe.

Nekateri se tako zlahka zlažejo, da jim je to prešlo že v navado. Drugi so v glavnem resnicoljubni, ko pa se znajdejo v zadregi, tudi oni lažejo. Le redki nikoli ne lažejo.

Laž se definira kot »1. neresnična izjava ali dejanje, še posebej, ko se je kdo posluži, da bi človeka prevaral . . . 2. vse, kar daje ali naj bi dalo neresničen vtis«. Lažnivec hoče druge prepričati v nekaj, za kar sam ve, da ni res. Z lažmi ali polresnicami skuša prevarati tiste, ki bi morali vedeti resnico.

Razlogi laganja

Kar nekaj razlogov obstaja, zakaj ljudje lažejo. Nekateri mislijo, da morajo lagati o svojih zmožnostih, da bi lahko uspevali v tem tekmovalnem svetu. Drugi hočejo z lažmi prikriti svoje napake ali krivdo. Spet drugi poneverjajo poročila, da bi ustvarili vtis, da so opravili neko delo, čeprav ga niso. Tu so še tisti, ki lažejo, da bi koga očrnili, da se ne bi znašli v zadregi, da bi opravičili predhodne laži ali pa zato, da bi ljudi opeharili za denar.

Običajno se laž opravičuje s tem, da se je z njo koga zaščitilo. Nekateri menijo, da so to neškodljive laži, saj so prepričani, da z njimi nikomur ne delajo krivice. Ali te takoimenovane neškodljive laži res ne puščajo negativnih posledic?

Razmislimo o posledicah

Neškodljive laži so lahko odskočna deska za laganje o mnogo resnejših stvareh. Sissela Bok pojasnjuje: »Nobene laži, ki se jo zagovarja kot ,neškodljivo‘, ne smemo preprosto spregledati. Najprej, neškodljivost laži je še kako sporna. Glede tega, kar je za lažnivca neškodljivo ali celo koristno, je morda prevaranec povsem drugačnega mnenja.«

Laži, pa naj so videti še tako nedolžne, uničujejo dobre medčloveške odnose. Lažnivčeva verodostojnost je pokopana in čisto mogoče je, da mu ljudje ne bodo nikoli več zaupali. Znan esejist Ralph Waldo Emerson je zapisal: »Vsakršno teptanje resnice ni le nekakšen samomor lažnivca, marveč tudi globoka rana v zdravju človeške družbe.«

Lažnivec z lahkoto o drugem pove kaj neresničnega. Čeprav ne navede nikakršnih dokazov, laž porodi dvome in mnogi mu verjamejo, ne da bi preverili njegovo trditev. Tako je očrnjen ugled nedolžnega človeka, ki mora potem dokazovati svojo nedolžnost. Kako mučno pa šele je, ko ljudje raje verjamejo lažnivcu kot nedolžnemu človeku. Poleg tega pa laž uniči odnos med nedolžnim in lažnivcem.

Lažnivcu laganje kaj hitro preide v navado. Ena laž pogosto vodi v drugo. Eden prvih ameriških politikov, Thomas Jefferson, je opazil: »Nobena pregreha ni tako nizkotna, zaničevanja vredna in podla; in tisti, ki si je enkrat dovolil zlagati, se bo zlahka zlagal še drugič in tretjič, dokler mu to ne bo postalo nekaj čisto običajnega.« To vodi do moralnega razsula.

Zakaj se tako hitro zlažemo

Prva laž je bila izrečena takrat, ko se je uporni angel zlagal prvi ženski, češ da ne bo umrla, če ne bo ubogala Stvarnika. Posledice so neprecenljiva škoda za vse človeštvo, ki je zaradi tega podvrženo nepopolnosti, boleznim in smrti. (1. Mojzesova 3:1-4; Rimljanom 5:12)

Od takrat, ko sta se Adam in Eva uprla, je zahrbten vpliv očeta laži v človeškem svetu ustvaril razmere, ki spodbujajo k laganju (Janez 8:44). To je propadajoč svet, v katerem je resnica le relativen pojem. The Saturday Evening Post iz septembra 1986 je opazil, da problem laganja »vpliva na poslovni svet, vlado, izobraževanje in razvedrilo, pa tudi na vsakdanje odnose med državljani in sosedi. . . . Sprejeli smo teorijo relativizma, eno samo veliko laž, ki trdi, da ni absolutnih resnic.«

Tako menijo zakrknjeni lažnivci, ki ne razmišljajo o čustvih prevarancev. Zlahka se zlažejo. Tako pač živijo. Drugi pa, ki niso zakrnjeni lažnivci, morda brez oklevanja lažejo iz strahu, morda se bojijo razkrinkanja, kazni ali česa podobnega. To je slabost nepopolnosti telesa. Kako lahko to nagnjenje nadomestimo z odločnostjo, da govorimo resnico?

Zakaj biti resnicoljuben

Resnica je merilo, ki ga je naš Veliki stvarnik postavil za vse. Njegova napisana Beseda, Biblija, pravi v Listu Hebrejcem 6:18 (AC): »Ni mogoče, da bi Bog lagal.« Tega istega merila se je držal njegov sin, Jezus Kristus, ki je bil Božji osebni predstavnik na zemlji. Jezus je judovskim verskim voditeljem, ki so ga zalezovali, da bi ga umorili, rekel: »Zdaj pa me hočete umoriti, človeka, ki vam je povedal resnico, kakor sem jo slišal od Boga. . . . In ko bi bil rekel, da ga ne poznam, bi bil lažnik, podoben vam.« (Janez 8:40, 55) Jezus nam je za zgled, saj »ni storil greha, in v njegovih ustih ni bilo zvijače« (1. Petrovo 2:21, 22).

Naš Stvarnik, ki mu je ime Jehova, sovraži laž, saj je v Knjigi pregovorov 6:16-19 jasno izjavil: »Šest reči je, ki jih sovraži Gospod, in sedma je gnusoba njegovi duši: prevzetne oči, lažniv jezik, roke, ki prelivajo nedolžno kri, srce, ki kuje zlobne naklepe, noge, ki hitro tečejo v hudobijo; kriva priča, ki govori laži, in kdor seje prepire med brati.«

Ta resnicoljubni Bog zahteva, da živimo po njegovih merilih, če želimo, da nam je naklonjen. Njegova navdihnjena Beseda nam zapoveduje: »Ne lažite drug drugemu, saj ste slekli starega človeka z njegovimi deli vred.« (Kološanom 3:9) Ljudje, ki se nočejo odreči lažem, pri Bogu niso v milosti, zato jim ne bo podaril življenja. Knjiga psalmov 5:6 (AC) odkrito pove, da Bog ,pogubi nje, ki govore laž‘. Poleg tega v Razodetju 21:8 beremo, da bodo »vsi lažnivci« deležni ,druge smrti‘, večnega uničenja. Božje stališče do laži je tehten razlog za govorjenje resnice.

Kaj pa takrat, ko nas morda resnica spravi v zadrego in se neprijetno počutimo? Laž ni nikoli rešitev, vendar pa je včasih dobro molčati. Le zakaj bi lagal in si s tem spodkopaval zaupanje ter si nakopal Božjo nemilost?

Zaradi strahu in človeške slabosti morda človek nagiba k temu, da se zateče k laži. To je pot najmanjšega odpora ali lažne prijaznosti. Apostol Peter je podlegel takšnim nagibom, ko je trikrat zatajil, da pozna Jezusa Kristusa. Kasneje se je zato, ker je lagal, bridko zjokal (Luka 22:54-62). Ker se je iskreno kesal, mu je Bog odpustil, saj ga je pozneje očitno blagoslovil z mnogimi službenimi prednostmi. Če se bomo kesali in trdno odločili, da ne bomo več lagali, nam bo Bog dela, ki jih sovraži, odpustil.

Toda raje kot da prosiš odpuščanja za že izgovorjeno laž, ohrani dober odnos s Stvarnikom ter zaupanje drugih tako, da govoriš resnico. Zapomni si, da v Knjigi psalmov 15:1, 2 (J. Krašovec) piše: »Gospod, kdo sme biti gost v tvojem šotoru, kdo sme bivati na tvoji sveti gori? Kdor ravna neoporečno, živi pravično in iz srca govori resnico.«