Mladi sprašujejo . . .

Kako resna stvar je samozadovoljevanje?

»Sprašujem se, ali je samozadovoljevanje pred Bogom napačno. Ali bo imelo kakšne posledice za moje telesno in duševno zdravje in ali se bom lahko poročila?« — Petnajstletna Tanja.

TAKOLE se sprašuje veliko mladih. Zakaj? Samozadovoljevanje ali draženje svojih spolnih organov za dosego orgazma je zelo razširjeno. Strokovnjaki vedo povedati, da se 97 % fantov in več kot 90 % deklet samozadovoljuje pred 21. letom. Ljudje pa samozadovoljevanje krivijo za vse vrste bolezni — od bradavic in vnetih vek do epilepsije in duševnih bolezni.

Sodobne zdravstvene raziskave niso niti za eno telesno bolezen našle vzroka v samozadovoljevanju. Raziskovalca Wiliam Masters in Virginia Johnson pristavita: »Ni zdravstvenega dokaza, da bi samozadovoljevanje, kolikor pogosto je že, utegnilo povzročiti duševno bolezen.«

Kljub temu pa mnogo mladih kristjanov skrbi resnost te navade. »Ko sem se vdal tej navadi [samozadovoljevanju], se mi je zdelo, da sem se izneveril Bogu Jehovi,« je zapisal neki mladenič. »Včasih sem bil po tem zelo potrt.« Nekdo drug je vprašal: »Ali je samozadovoljevanje neoprostljiv greh?«

Kaj pravi Sveto pismo?

V Svetem pismu so kot veliki grehi jasno obsojeni predzakonski spolni odnosi (nečistovanje), homoseksualnost, zakonolom, sodomija, samozadovoljevanje pa se ne omenja. (1. Mojzesova 39:7—9; 3. Mojzesova 18:20, 22, 23; 1. Korinčanom 6:9, 10) Samozadovoljevanje je bilo v tistih časih, ko se je pisalo Sveto pismo, navada, ki jo je poznal ves grško govoreči svet, in grščina ima celo vrsto besed, ki označujejo to navado. Zanimivo pa je, da se niti ena teh besed ne pojavlja v Svetem pismu.a

Če Sveto pismo samozadovoljevanje ne omeni z besedo, ali to pomeni, da je ta navada neškodljiva? Seveda ne! Pri tej navadi se počutijo nelagodno tudi tisti, ki jim Bog sicer ni mar. Dr. Aaron Hass je anketiral 625 mladih, da bi zvedel kaj o njihovih spolnih navadah, in je na koncu poročal: »Odraščajoči, ki se samozadovoljujejo, večinoma pravijo, da se počutijo krive, umazane, neumne, zmedene, nenormalne in sram jih je.« Samozadovoljevanje je gotovo nečista navada. Toda »nečistost« je po Svetem pismu pojem, ki glede na resnost predvideva več stopenj, zato se samozadovoljevanje ne uvršča med tako velike grehe, kot so zakonolom ali kakšna druga vrsta spolne nemorale. (Efežanom 4:19)

Bog pa ve, da se ni lahko držati prepovedi velike spolne nemorale, kakor jih najdemo v Svetem pismu. Zato nam svetuje, kako naj se je ognemo. Uči nas, da delamo ‚tisto, kar nam koristi‘. (Izaija 48:17) Načela Božje besede pa pravijo, da ‚nam koristi‘, če se močno upremo tej nečisti navadi, predvsem zato, ker ta ...

Budi »spolno slo«

»Zatorej omrtvite ude telesa ...« pravi Sveto pismo, »... glede spolnega poželenja.« (Kološanom 3:5, NS) To »spolno poželenje« ali »sla« ni prebujajoča se spolnost, ki raste v mladih med puberteto in ki se je ne gre prav nič sramovati. »Spolna sla« nastopi takrat, ko je tako povečana, da je človek ne more več brzdati. Ta sla je pripeljala že do velike spolne nemorale, kakršno je na primer opisal apostol Pavel v pismu Rimljanom 1:26, 27.b

Toda ali mar samozadovoljevanje ne »omrtvi« te sle? Ravno narobe! Neki mladenič je na primer priznal: »Ko se samozadovoljuješ, si z mislimi pri napačnih željah, vse to pa ti potem slo samo povečuje.« Za večje spolne ugodje večina ob tem sanjari o nemoralnih stvareh. (Matej 5:27, 28) V pravi priložnosti lahko kaj hitro zagrešiš kakšno nemoralno dejanje. Neki mladenič, ki je nečistoval, je potem potožil: »Sprva sem mislil, da samozadovoljevanje poteši slo, ne da bi ti bilo treba imeti spolni odnos z žensko. Vseeno pa sem si to vedno bolj želel.« Neka obsežna raziskava je pokazala, da velika večina tistih, ki se samozadovoljujejo, kasneje tudi nečistuje. Za 50 odstotkov odtehtajo tiste, ki do zakona ostanejo čisti. Ta navada zagotovo ne zmanjšuje njihove »spolne sle«!

Tudi če se ti zdi, da se boš v moralno kočljivi situaciji znal brzdati, je nesmiselno tvegati in dražiti svojo spolno slo s samozadovoljevanjem. Ali boš res zmogel reči ne, ko se ti bo ponudila priložnost, da nečistuješ?

Duševna in čustvena oskrunitev

Zaradi samozadovoljevanja se ti izoblikujejo tudi takšni pogledi na življenje, ki te po moralni plati samo kvarijo. (Primerjaj 2. Korinčanom 11:3.) S to navado ti postane telo samo še predmet za zadovoljevanje spolne sle. Pri samozadovoljevanju se človek ukvarja samo s svojimi čuti — popolnoma je zatopljen sam vase. Spolnost postane ločena od ljubezni in ponižana do refleksa, ki zadosti spolno slo. Bog pa je spolnosti namenil mesto v spolnem odnosu kot izrazu ljubezni med možem in ženo. (Pregovori 5:15—19)

Kdor misli drugače, se mu rado zgodi, da s težavo zgradi pravi odnos do zakonskega partnerja. Bolj je podoben predmetu spolnosti kot pa občutljivemu človeškemu bitju. Včasih je celo nagnjen k temu, da svojega partnerja samo izkorišča kot orodje za spolno zadovoljitev. Ta napačna gledanja na spolnost, ki si jih človek privzgoji s samozadovoljevanjem, skrunijo »duha« ali prevladajo duševna nagnjenja. Božja beseda po vsej pravici svari: »Zato se očistimo vseh človeških madežev in madežev duha.« (2. Korinčanom 7:1, JP) Po poroki resda večina parov zna premagati probleme, ki jih je rodilo samozadovoljevanje. Mnogo imamo pa tudi pričevanj, kako težki in trdovratni so lahko ti problemi za prilagajanje poročenega para.

Kaj pa storiti, če se človek sicer trudi pa ima še zmeraj včasih težave, čeprav mu v glavnem uspeva premagovati to navado?

Uravnoteženo gledišče o krivdi

Greh je pač greh, toda Sveto pismo pravi, da Bog ne pripisuje vsem našim pregreškom iste teže in da je zelo usmiljen. »Zakaj ti, Jehova, si dober in milosrčen, poln usmiljenja do vseh, kateri te kličejo.« (Psalm 86:5, JP) Če se kristjan vdaja samozadovoljevanju, ga običajno obtožuje njegovo lastno srce. Toda Sveto pismo spet pravi, da je ‚Bog večji od našega srca in ve vse‘. (1. Janezov 3:20) Bog ne vidi samo naših grehov. Ker vse ve, z naklonjenostjo sprejema tudi naše iskrene prošnje za odpuščanje. Neka mladenka je zapisala: »Do neke mere sem se počutila krivo, toda ker sem vedela, kako dober je Jehova in da mi vidi v srce, se nisem počutila preveč potrto, če mi včasih kljub vsemu ni uspelo.« Če se boriš proti samozadovoljevanju, najbrž ne boš zagrešil kakšnega velikega spolnega prestopka.

15. februarja 1954. leta je v Stražnem stolpu pisalo takole: »Včasih se zalotimo, kako omahujemo in večkrat podležemo isti razvadi, ki se je v naše prejšnje življenje zažrla bolj, kot si mislimo. Potem se počutimo čisto na tleh in nevredne. ... Toda nikar ne obupujmo. Nikar ne mislimo, da je vse, kar storimo, neoprostljiv greh. Satan bi želel, da ravno to mislimo. Že to, da si potrt in razočaran sam nad sabo, je znamenje, da še nisi šel predaleč. Nikdar naj ti zato ne bo odveč ponižno in iskreno prositi Boga za odpuščanje in pomoč. Prosi ga, kot prosi otrok svojega očeta, če se znajde v težavah, pa čeprav ničkolikokrat zaradi iste slabosti, in Jehova ti bo dobrohotno pomagal, ker je neskončno milosten, in če si iskren, ti bo tudi pomagal, da boš ohranil čisto vest.«

[Podčrtni opombi]