Nesreče — ugotavljanje vzrokov nesreč
»NAJHUJŠE leto v zgodovini«, tako je glasil članek v londonskem The Timesu, o letalskih nesrečah v letu 1985. Kakšnih 2000 smrtnih žrtev potrjuje, da je to leto bilo najhujše leto v zgodovini letalskih nesreč.
Največji požar, ki je kdajkoli pustošil po britanskih nogometnih stadionih, je prinesel nesrečo angleškemu mestu Bradford maja 1985. Ogenj je zajel leseno tribuno, na kateri je bilo 3000 gledalcev in pustil za seboj 55 mrtvih ter na stotine ranjenih.
Leta 1985 so vsepovsod po svetu naravne katastrofe terjale ogromno človeških življenj. V septembru je potres v Mexico Cityu ubil preko 9000 ljudi. Nekoliko tednov kasneje je v Kolumbiji lava pomešana z blatom ob izbruhu vulkana Nevado del Riuz dejansko zbrisala mesto Armero in ubila preko 20 000 ljudi.
Priti do korenin vzrokov
Ko pride do nesreče, prično celovito preiskavo vzrokov, ki lahko traja več tednov ali mesecev. Je bila kriva nemarnost, tovarniška napaka ali celo sabotaža? Je bilo dano ustrezno opozorilo? Kakšni so bili varnostni predpisi? Ali jih je nekdo obšel?
Žrtve terjajo odškodnino od odgovornih. Uhajanje strupenega plina iz kemične tovarne v Bhopalu, Indija, je bilo opisano kot »najhujša industrijska nesreča v zgodovini«, več kot 1700 ljudi je bilo po uradnih poročilih mrtvih, kakšnih 200 000 pa poškodovanih. Odškodninski zahtevki so, kot se poroča, veliko večji od premoženja indijske kemične družbe. Zaradi takšnih interesov ugotavljanje vzroka in določanje krivde zahteva natančno delo.
Danes so velika letala opremljena z dvema snemalnima napravama ali črnima skrinjicama, kot jih imenujejo. Ena vsako sekundo zapisuje številne delčke informacij o delovanju letala. Druga naprava snema pogovor posadke v kabini letala vse do trenutka nesreče. Te črne skrinjice so pri določanju vzroka letalskih nesreč tako zelo pomembne, da vlagajo ogromne napore, da bi jih po nesreči odkrili.
Preiskovalci se pogosto pogovarjajo s preživelimi, da bi prišli do sledi, ki bi vodile k vzrokom nesreče. Na Japonskem je neka stevardesa, ki se tedaj ni peljala službeno, preživela največjo letalsko nesrečo. Strokovnjakom je lahko povedala pomembne podrobnosti o letu letala, ko so poskušali ugotoviti vzrok tragedije, ki je terjala 520 življenj.
Dober poduk
Ko so vzroki znani, se pozornost usmeri na preprečevanje podobnih katastrof. Nogometni stadion v Bradfordu je pogorel do tal, ogenj je očitno zanetila cigareta ali pa vžigalica. Zato so uslužbenci sestavili navodila za izboljšanje varnosti športnih objektov.
Na angleškem letališču Manchester je ogenj zajel letalo pri vzletu in 50 potnikov je umrlo. Zato so več pozornosti posvetili postopku reševanja. Skrbno so tudi preučili uporabo ognjevarne opreme v letalskih kabinah.
Na ta način so iz skrbnega pregledovanja vzrokov nesreč potegnili koristne podatke. Nemarnost, slabo sodelovanje zaposlenih, tovarniška napaka in drugi dejavniki pokažejo, kako zelo je človeški dejavnik prisoten v nesrečah, ki jih je povzročil človek.
Kako pa je z naravnimi nesrečami? Kaj odkriva preiskovanje vzrokov takšnih nesreč?
Napovedovanje naravnih nesreč
Napovedovanje naravnih nesreč, na primer takšnih, ki bi jih lahko povzročili orkani, je bilo dokaj uspešno. Na Karibih je »verjetnost zgodnjega opozorila skoraj 100 odstotna«, pravi neko poročilo. Nato dodaja: »Večinoma lahko 24 ur vnaprej opozorijo, kdaj pričakujejo prihod neurja in kako močno bo.«
Precej težje pa je vnaprej opozoriti na druge vrste nesreč. Toda, ob neki priložnosti je Kitajcem uspelo napovedati potres. Opazili so čudno obnašanje živali v področju province Liaoning in oblasti opozorili glede bližajoče se katastrofe. Evakuirali so mesto Haicheng. Kmalu potem je res bil potres, ki je uničil 90 odstotkov tega mesta. Ker so upoštevali opozorilo, je le malo ljudi izgubilo življenje.
Vendar pa so napovedi potresov redko kdaj dovolj točne, da bi lahko izvedli nujno evakuacijo. Primer za to je strašni smrtni davek v potresu leta 1976 v Tangšanu, Kitajska, ki je uradno vzel 242 000 življenj. Znanstveniki lahko ugotovijo, kje so nevarna potresna področja, vendar ne morejo napovedati, kdaj točno bo potres. Tako potres v Mehiki leta 1985 »ni presenetil seizmologov«, pravi neko poročilo, pa je vseeno povzročil ogromno opustošenje.
Preprečevanje naravnih nesreč
Strokovnjaki dajejo le malo upanja, da bi se mogle preprečiti takšne nesreče. Dejansko piše v knjigi Naravne nesreče: Delo Boga ali ljudi?, »ljudje spreminjajo svoje okolje in tako je bolj dovzetno za nesreče, s tem pa sebe naredijo bolj ranljive«.
Na primer, v prenaseljenih področjih sveta je zemlja pogosto ostala brez rastlinja, tako je nevarnost suše ali poplave večja. Poleg tega obstojajo številni primeri ljudi, ki živijo v ogroženih področjih in ne ravnajo v skladu z uradnimi opozorili.
Ali se lahko karkoli naredi, da bi se zaustavilo naravne sile, ki so vzroki nesreč? V zvezi s potresi strokovnjaki ugotavljajo, da črpanje tekočine iz velikih globin povzroča niz malih tresljajev na tem področju. Upajo, da bodo na ta način lahko sprostili napetost zemljine skorje in zmanjšali potrese. Toda do sedaj so imeli le malo uspeha. Knjiga Nesreča! zaključuje: »Za sedaj ni dovolj znanega o varnosti postopka ..., da bi lahko opravičili njegovo uporabo v gosto naseljenih področjih.«
Nič bolje se niso izkazali drugi poskusi preprečevanja naravnih nesreč. Upoštevaj, kaj so poskušali narediti glede orkanov. Kakšnih 25 let so se z letali spuščali v središče orkanov in jih »škropili« s kemikalijami, s katerimi so poskušali zmanjšati moč nevihte. Vseeno orkani še vedno sejejo smrt in opustošenje.
Jih lahko pripišemo nadnaravnim silam?
Mnogi za to, ker so napovedi negotove in preprečitev ni dejansko možna, krivijo nadnaravne sile zunaj telesnega področja. V knjigi Nesreča! je rečeno: »V kulturi, ki je poskušala vse predvideti, je nasilje narave spremenljiva in čudna stvar, ki je nihče ne more pojasniti ali preprečiti.«
Je zato kaj čudnega, če mnogi naravne nesreče pripisujejo Bogu? Ali je to prav? So nesreče res »Božje delo«?