Ko udarijo naravne nesreče
Akra, Gana, 4. julij 1995: Najmočnejše deževje v skoraj 60 letih je povzročilo hude poplave. Okrog 200.000 ljudi je izgubilo vse, 500.000 ljudem je bil onemogočen dostop do doma, 22 pa jih je izgubilo življenje.
San Angelo, Teksas, ZDA, 28. maj 1995: To mesto s 90.000 prebivalci so opustošili tornadi in toča ter po ugotovitvah povzročili za 120 milijonov ameriških dolarjev škode.
Kobe, Japonska, 17. januar 1995: Potres je trajal samo 20 sekund, za sabo pa pustil na tisoče mrtvih, desettisoče ranjenih ter stotisoče ljudi brez doma.
LAHKO bi rekli, da živimo v dobi nesreč. Poročilo Združenih narodov razkriva, da je v 30-letnem razdobju od leta 1963 do 1992 število ubitih, ranjenih ali brezdomnih ljudi zaradi nesreč vsako leto naraslo povprečno za 6 odstotkov. Zaradi mračnih razmer so ZN devetdeseta leta označili kot »mednarodno desetletje za zmanjšanje naravnih nesreč«.
Seveda pa naravne sile, kot so nevihta, vulkanski izbruh ali pa potres, ne prinesejo vedno tudi nesreče. Vsako leto jih deluje na stotine, ne da bi ljudem povzročile škodo. Ko pa kakšna vzame veliko življenj in imetja, jo upravičeno imenujemo nesreča.
Videti je, da se porastu naravnih nesreč ne da ogniti. V knjigi Natural Disasters—Acts of God or Acts of Man? piše: »Zaradi našega spreminjanja okolja je le-to bolj nagnjeno k nekaterim nesrečam in zaradi našega vedenja smo tudi bolj ranljivi za take nevarnosti.« Knjiga opiše hipotetičen zgled: »V kaki revni četrti, ker so masivne blatnoopečnate hiše strnjene na obronku strme grape, se lahko šibak potres hitro izide kot naravna nesreča, v kateri ljudje umirajo in trpijo. Toda ali je nesreča bolj posledica potresnih sunkov ali pa dejstva, da ti ljudje živijo v nič kaj varnih hišah na takih nevarnih tleh?«
Biblijske učence pa naraščanje naravnih nesreč ne preseneča še zaradi nečesa. Pred skoraj 2000 leti je namreč Jezus Kristus napovedal, da bodo »sklenitev stvarnosti« (NW) zaznamovale reči, med katerimi so »lakote in potresi po raznih krajih«. (Matevž 24:3, 6–8) Biblija je tudi napovedala, da bodo ljudje v »zadnjih dneh« samoljubni, lakomni, brez naravnega srčnega čuta in nedobroljubni.a (2. Timoteju 3:1–5, NW) Te osebnostne poteze človeka često navajajo k temu, da ravna proti okolju, zaradi česar nas naravne sile lahko bolj prizadenejo. Tudi nesreče, ki jih povzroča človek, so posledica brezsrčne družbe, v kateri povečini moramo živeti.
Naš planet je vse bolj gosto poseljen, človekovo vedenje spravlja ljudi v vse večjo nevarnost in vse slabše se gospodari z zemeljskimi viri, zato bodo naravne nesreče še dalje doletevale človeka. Priskrbeti pomoč pa je izziv, kar bo pokazal tudi naslednji članek.
[Podčrtna opomba]
a Za več informacij glede znamenj zadnjih dni glej knjigo Spoznanje, ki vodi v večno življenje, od 98 do 107 strani, ki jo je izdala Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.
[Navedba vira slike na strani 3]
Zgoraj: Information Services Department, Gana; desno: San Angelo Standard-Times
[Navedba vira slike na strani 2]
COVER: Maxie Roberts/Courtesy of THE STATE