Ali so nesreče »Božje delo«?

NEKATERI ljudje so včasih, ko je potres stresel tla pod njihovimi nogami, mislili, da so se vznemirila podzemna bitja. Mnogi so tudi mislili, da so grmenje, strele in nevihte dokazi spopadov med njihovimi bogovi.

Poskušali so preprečiti nesrečo, zato so takšni ljudje opravljali razne religiozne obrede in upali, da bodo pomirili te bogove. »Večji del zgodovine«, pravi knjiga Disaster! When Nature Strikes Back, »je človek poskušal pojasniti naravne katastrofe, ki jih je prenašal ... s folkloro, mitologijo in religijo.«

V angleško govorečih deželah se danes izraz »Božje delo« pogosto uporablja v pravnem smislu. Tako je neki pravnik v 19. stoletju pojasnil: »Sam nisem nikoli dvomil, da ta izraz ne pomeni Božje delo v biblijskem smislu tega izraza ... Pomeni izredno okoliščino, ki se je ne more predvideti in katere se ne moremo obvarovati.«

Resnično Božja dela

Da bi pojasnili zmešnjavo glede pomena izraza »Božje delo«, moramo najprej spoznati kriterije ali pogoje, po katerih se odloči, ali je kakšen dogodek res bil Božje delo.

Biblija jasno pravi, da je Bog »Vsemogočen«. (2. Mojzesova 6:3) V njej pa tudi piše: »Njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je.« (5. Mojzesova 32:4)

Ker vemo, da je Jehova pravičen, pošten in stanoviten, nam to pomaga ugotoviti kriterij, kdaj je neka katastrofa zares Božje delo. Nekateri ključni dejavniki so: (1) Vedno so v skladu z Božjim namenom; (2) Bog vnaprej opozori, preden kaj stori; (3) daje navodila, da bi poslušni lahko preživeli.

S tem v mislih preglejmo dva primera, ko je Bog povzročil nesrečo. Ena se je zgodila za časa Noeta, pred 4300 leti.

Zares Božje delo

Kakšne so bile razmere na zemlji v Noetovih dneh? »Hudobija na zemlji (je) velika in vse mišljenje in hotenje njih srca je ves čas le hudobno. Popačena je bila zemlja pred Bogom in zemlja je bila polna hudobije.« (1. Mojzesova 6:5, 11; EI)

Zato se je Bog odločil, da bo zemljo očistil hudobnih ljudi s splošno nesrečo. Stvaritelj, »Posestnik« zemlje je to povsem opravičeno storil, ker so bili ljudje izprijeni, pokvarjeni.

Toda Bog je opazil izredno neoporečnost Noeta in njegove družine. Obljubil jim je, da bodo varni med bližnjim vesoljnim potopom, če se bodo ravnali po njegovih navodilih. (1. Mojzesova 6:13—21) Ali so se Noe in njegova družina držali te priprave? Biblijsko poročilo pravi: »Noe je to izvršil; kakor mu je Bog zapovedal, povsem tako je storil.« (1. Mojzesova 6:22, EI)

Se je Noetu poslušnost splačala? Da, kajti apostol Peter pravi, da je Bog »obvaroval Noeta, enega od osmih, glasnika pravičnosti, ko je poslal potop na svet brezbožnih.« (2. Petrovo 2:5, JP) Bog resnično skrbi za svoje služabnike, se pogovarja z njimi in poskrbi za to, da so obvarovani, kadar on deluje. Biblija pravi o tem naslednje: »Vrhovni Gospod Jehova ne bo ničesar storil, če prej ne odkrije svoje zaupne zadeve svojim služabnikom, prerokom.« (Amos 3:7, NS)

Drugo Božje delo

Drugič je Bog tako ravnal nekoliko stoletij po potopu. Mesti Sodoma in Gomora sta se zaradi svoje velike nemoralnosti soočili z Božjim uničenjem. V njiju ni bilo moč najti niti deset pravičnih ljudi, samo trije so bili takšni — Lot in njegovi dve hčeri.

Kakšno je bilo stališče ljudi v teh dveh mestih? Kot primer upoštevaj odziv dveh moških, ki sta bila zaročena z Lotovima hčerama, ko jima je bilo rečeno, naj gresta iz mesta, ker bo Bog zagotovo uničil ti mesti: »Toda (možna) zeta sta mislila, da se šali.« (1. Mojzesova 19:14)

Pred tem, ko sta Božja poslanca prišla v Lotovo hišo, so možje iz Sodome »obstopili hišo, dečki in starci, vse do zadnjega moža.« Zakaj? Vedno znova so govorili Lotu: »Kje sta moža, ki sta nocoj prišla k tebi? Pripelju ju ven k nam, da ju spoznamo (da občujemo z njima, NS)!« Homoseksualne perverznosti so hoteli počenjati z Božjima poslancema! Tako je Bog zaradi takšne nemoralnosti zbrisal ti dve mesti s površja zemlje. (1. Mojzesova 19:4, 5, 23—25)

Bilo je očitno, da je to bilo Božje delo: »Tudi mesti Sodomo in Gomoro je (Bog) obsodil na uničenje in ju upepelil in postavil za svarilo prihodnjim brezbožnežem.« (2. Petrovo 2:6, 7, JP; Juda 7)

Nesreče, ki niso »Božje delo«

Podrobno preiskovanje katastrof, ki jih nekateri imenujejo »Božje delo«, odkriva, da so mnoge med njimi pravzaprav povzročili ljudje. Druge pa so, seveda, posledica naravnih sil, kot so potresi in orkani.

Čeprav je Biblija napovedala mnoge naravne nesreče, in takšne, ki jih bodo povzročali ljudje kot razpoznavno znamenje »zadnjih dni«, pa ni nikjer navodil, ki bi nam zagotavljala, da bomo danes izvzeti ali zavarovani pred njimi. (2. Timoteju 3:1—5; Matej 24:3—12) Zakaj ne? Ker takšne stvari niso Božje delo. Vseeno Božja Beseda pojasnjuje, zakaj v njih trpijo dobri in zli.

Ko prvi človeški par ni hotel več poslušati Božjih jasno izraženih navodil, sta si priklicala nesrečo. »Zagotovo boš umrl«, je posvaril Bog. (1. Mojzesova 2:17, NS) Apostol Pavel prikaže, kako daljnosežne so bile posledice njunega dejanja: »Po enem človeku je prišel greh na svet«. (Rimljanom 5:12, JP)

To pa še ni bilo vse. Neposlušnost prvega človeškega para je pomenila, da zavračata Božje vodstvo in skrb. Nista več hotela, da bi Bog bil vladar nad njima in njunim domom, planetom Zemljo. Ker sta zavrnila Božji nadzor, sta izgubila tudi zaščito pred nesrečami.

Kako se to nanaša na nas? »Čas in razmere naklanjajo vse«, in to zadeva vse nas. To pomeni, da ne vemo, kaj se lahko zgodi, in mi postanemo žrtve nepričakovanega dogodka. Kot se riba ujame v mrežo, ali ptica v past, tako »se zapletejo otroci človeški v mrežo ob času nesreče,« ko jih ‚nenadoma zadene smrt‘. (Propovednik 9:11, 12)

Torej, čeprav sodišča v pravnem smislu smatrajo, da so naravne nesreče »Božje delo«, pa to v resnici sploh niso Božja dela.

Blizu je nadaljnje Božje delo

Med opisovanjem vrhunca dogodkov zadnjih dni sedanjega sestava stvari, v katerem mi živimo od 1914. leta, je Jezus opozoril: »Takrat bo velika stiska, ki se ni pojavila od začetka sveta ... niti se ne bo ponovno pojavila«. (Matej 24:21, NS) Ta dogodek bo pripeljal sedanji krivični sestav stvari k svojemu koncu. Višek tega bo »vojna velikega dne Boga Vsemogočnega« — Harmagedon. To bo resnična nesreča za vse tiste, ki so še vedno »del tega sveta«. (Razodetje 16:14, 16; Janez 17:14; 2. Petrovo 3:3—13)

Kakšna vrsta sodbe bo to? Izbirna (selektivna), odstranila bo le »tiste, ki ne poznajo Boga in niso poslušni evangeliju (dobri vesti, NS) našega Gospoda Jezusa.« (2. Tesaloničanom 1:8—10) Toda za tiste, ki bodo kot Noe in njegova družina poslušali Božje opozorilo in navodila, to ne bo nesreča. To dogajanje bo zagotovo Božje delo, ker bo zaščitil svoje služabnike. In po tem bo ta nesreča drugačna od drugih nesreč, ki so terjale življenje dobrih in zlih. (Glej Izaija 28:21.)

Zakaj smo lahko prepričani, da bo prihajajoča »velika stiska« zares Božje delo? Zato, ker bo ustrezala merilom, kriterijem:

(1) Ta stiska je v skladu z Božjim objavljenim namenom: Namen pa je v tem, da uniči sedanji brezbožni sestav stvari. (Jeremija 25:31—33; Zefanija 3:8; Razodetje 16:14, 16; 19:11—21)

(2) Vnaprej dano opozorilo: Že več kot sedem desetletij Jehovine priče razglašajo jasno opozorilo, da bo ta sestav uničen, in oznanjujejo tudi dobro vest o prihajajočem Božjem kraljestvu. Njihova dejavnost se je povečevala in sedaj je po vsem svetu preko tri milijone Prič. (Matej 24:14; Apostolska dela 20:20) Spodbujamo vas, da jih povprašate o tej vesti, ko bodo prihodnjič potrkali ali pozvonili na vaša vrata. Ne bodite kot tisti ljudje v Noetovih dneh, za katere je Jezus rekel, da »niso nič opazili« in so izginili v potopu. (Matej 24:37—39)

(3) Navodila za preživetje: Biblija nas spodbuja: »Boga se boj in spolnjuj njegove zapovedi.« (Propovednik 12:13, EI) Ključ za preživetje leži v spoznanju in upoštevanju Božjih navodil. Jezus je to jasno povedal: »Večno življenje pa je v tem, da spoznajo tebe, edinega pravega Boga, in katerega si poslal Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Jehovine priče vam bodo z veseljem pojasnile, kakšna so ta navodila.

Božja Beseda tudi obljublja: »Upaj v Jehovo in se drži njegove poti ... Ko bodo iztrebljeni krivični, boš videl.« (Psalm 37:34) Da je to tudi tvoje upanje lahko pokažeš s tem, da poslušaš Jehovina navodila in jih upoštevaš. Tako te bodo Bog in tudi ljudje prepoznali kot nekoga, ki se trudi izvajati Njegovo voljo in tako pride v poštev za preživetje. »Svet mine ... kdor pa spolnjuje, kar hoče Bog, živi v večnost.« (1. Janezovo 2:15—17, JP; Matej 28:19, 20)

Obeti, ki so pred nami so resnično spodbudni za tiste, ki vedo, kako bo Bog v prihodnosti deloval in so storili potrebne korake, da bi preživeli, in vstopili v novo razdobje pod vladavino Božjega kraljestva. (Matej 6:9, 10) Kaj pa bo v tem novem sestavu narejenega, da bi se zaščitilo ljudi pred naravnimi nesrečami ali pred nesrečami, ki jih povzročijo ljudje?

Božansko preprečevanje nesreč

Mir bo in čas obnove, Božje kraljestvo bo prevzelo popoln nadzor! Težko si predstavljamo, kako čudovite bodo koristi podložitve Božji vladavini v nebesih postavljenega Jezusa Kristusa.

Upoštevaj, kaj je Jezus delal, ko je bil na zemlji, da bi prikazal, kaj bo naredil pod vladavino Kraljestva: Ozdravljal je bolne, invalidne, slepi so spet videli, gluhi slišali, nemi govorili in celo mrtve je obujal! (Matej 15:30, 31; Luka 7:11–17)

Zato nam Biblija zagotavlja, da bo Bog pod vladavino Kraljestva »obrisal vse solze z njihovih oči in smrt ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Zakaj prejšnji svet je minil.« (Razodetje 21:4, JP)

Jezusova dela na zemlji ponazarjajo pomoč, ki jo bo nudil svojim podložnikom v prihajajočem novem sestavu. Kako pa bo z zaščito pred naravnimi nesrečami? Spomni se, da je Jezus nekoč preprečil nesrečo, ko je umiril vihar. Njegovi učenci so bili prestrašeni in so govorili drug drugemu: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?« (JP) (Marko 4:37–41) S popolnim nadzorom nad takšnimi elementi bo mogočni nebeški Kralj novega sestava poskrbel, da naravne nesreče ne bodo nikoli več škodovale ljudem.

Božje Kraljestvo bo zagotovo odpravilo vso škodo zaradi naravnih nesreč, ali nesreč, ki jih je povzročil človek in ki že vplivajo na naš planet in okolje. Biblijska obljuba se glasi: »Veselila se bosta puščava in samotni kraj, radovala se bo pustinja in ovela kakor roža. Prekrasno bo cvela in se radovala v samem radovanju in petju ... Privrele so vode v puščavi in potoki v samoti.« (Izaija 35:1–7)

Po enotnem izobraževalnem programu bodo vsi v novem sestavu poučeni, da bi lahko dobro delali in skrbeli za svoje bližnje, pa tudi za zemljo. »Prebivalci zemlje se uče pravičnosti.« (Izaija 26:9) S takšnim božanskim načinom izobraževanja se bo ljudem pomagalo do duševne in telesne popolnosti, in napake, ki jih gre pripisati nepopolnosti bodo izginile. Sebični interesi ne bodo nič več vzrok napak pri delovnih postopkih, kar bi lahko vodilo do nesreč.

Danes na vse nas vplivajo naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek. Toda nesreča zaradi katere moramo biti najbolj v skrbeh, »velika stiska«, je Božje delo, ki bo uničilo ta krivični sestav stvari. To Božje delo bo tistim, ki ne bodo dopustili, da gre resnica v sedanjem času mimo njih, odprlo pot v novo razdobje pravičnosti. Takšni ljudje bodo zagotovo videli, da je »pravi Bog za nas Bog rešilnih del« (Psalm 68:20, NS) Zato bodo tisti, ki sedaj pokazujejo Božjo modrost, vstopili v novi sestav, v katerem bodo ‚prebivali in mir uživali, ne boječ se hudega.‘ (Pregovori 1:33)

[Okvir na strani 5]

Kriteriji, po katerih spoznamo Božje delo:

1. Vedno je v soglasju z Božjim namenom.

2. Bog vnaprej opozori na to, kaj bo storil.

3. Da navodila, da bi lahko poslušni preživeli.

[Slika na strani 6]

Uničenje Sodome in Gomore je bilo drugo Božje delo

[Slika na strani 8]

Jezus je pokazal, da ima moč nad naravnimi silami, ko je ukrotil nevarno nevihto