Je glas evangelistov — razumljiv?

»SVET že lahko sliši kopita bližajočih se štirih apokaliptičnih jezdecev.« Te besede je izrekel priljubljeni evangelist Billy Graham zastopnikom tiska. »Živimo v zelo nevarnem času«, je nadaljeval. »Dogodki v svetu prehitevajo drug drugega.«

Okoliščina, da »živimo v zelo nevarnem času«, je navedla Billya Grahama, da je organiziral shod od 12. do 21. julija 1983 v Amsterdamu. Udeležilo se ga je skoraj 4000 udeležencev — evangelistov. Na to Mednarodno zborovanje za potujoče evangeliste so prišli delegati iz 133 dežel, pripadali pa so kakšnim 30 veram. ‚Cilj shoda je bil ta, da se pospeši šolanje evangelistov za širjenje evangelija po vsem svetu. Toda kakšno je bilo njihovo »šolanje«? Je zborovanje poživilo krščansko enotnost? So objavili kakšno vest?

V kakšnih 107 delovnih skupinah so obravnavali naslednje teme: javni govor, jezik in zemljepis. Posebej se je poudarjalo, da je treba izboljšati metodo približevanja ljudem. Sicer je res, da so veliki »misijoni« še vedno glavno sredstvo evangelistov. Nekaj delovnih skupin je obravnavalo uporabo TV, radia in filmov. Toda kakšnih 70% evangelistov je bilo iz takoimenovanega Tretjega sveta, kjer takšnih tehničnih sredstev vsekakor nimajo. Pridigar iz Zaira je rekel, da mora hoditi od vasi do vasi in od hiše do hiše, da bi sklical ljudi skupaj.

Nujna izbira med dvema možnostima oznanjevanja

Evangelistom pa je bilo seveda rečeno, da je za oznanjevanje bolj prijetna metoda, kot hoja od hiše do hiše. ‚Pojdite na kosilo s poslovneži in politiki,‘ so jim rekli. Zamisel je takale: vplivati na ugledne osebnosti, da bi ‚sprejeli Kristusa‘ in nato preko njih pridobiti večje število ljudi.

Evangelist za športnike, Eddie Waxer je na primer pojasnil na delovni skupini, da se bi s tem, če bi se lahko pridobilo športnike — moške in ženske, imelo neomejene možnosti, oslaviti Boga pred milijoni, da, celo milijardami — televizijskih gledalcev«. Poroča, kako je Nigerijec Naduka Odizor dosegel uspeh v četrtfinalu teniškega svetovnega prvenstva v Wimbledonu 1983. Waxer je rekel: »Tedaj je pred ljudmi, ki so do evangelija hladni, na veliko pričal. V vseh časopisih, na televiziji in po radiu, je pojasnil prebivalcem tiste dežele — in velikemu delu sveta — da je za svoj teniški uspeh dolžan hvalo Bogu in Jezusu Kristusu«.

Zbiranje prispevkov

Nič čudnega ni, da je bilo zbiranje denarja nadaljnja važna tema razgovorov. Strokovnjaki na tem področju so imeli veliko predlogov. To vprašanje denarja je postalo tolikšno, da je evangelist Luis Palau iz Argentine dejal: »Evangelisti hlepijo po denarju za svoje osebno ugodje.« Dodal je: »Mi ljubimo dobro življenje. To ni narobe ... toda skušnjava v zvezi z denarjem je uničila že marsikaterega pridigarja.«

Kam usmeriti spreobrnjenca

Verjetno pa je najtežje vprašanje, s katerim so se ubadali na zborovanju bilo: Kaj storiti zatem, ko evangelist nekoga spreobrne? Graham meni, da je vse, kar se govori v pridigi uravnano tako, da bi poslušalce navedlo naj se odločijo sprejeti Kristusa. Kaj pa potem, ko se je nekdo odločil sprejeti v srce Kristusa? Biblija omenja ‚skupščino živega Boga, stolp in podstavek resnice‘. (1. Timoteju 3:15) Toda kje je to? Na zborovanju so samo ponovili neprepričljiv namig, da se naj po spreobrnjenju ljudi ‚odpelje‘ v krajevno cerkev — po njihovi izbiri. Toda prav te cerkve je Graham pred tem grajal, da so ‚zabredle v zmede, še posebej glede evangelizacijskega sporočila, njihovih metod in rezultatov‘. Da, rekel je celo: »Ne smemo tvegati zmešnjave, če želimo na našo generacijo narediti takšen vtis, kot Bog od nas pričakuje.« Tako je, v bistvu končni učinek evangeliziranja takšen: ‚zbrati zmedene »ovce« in jih odpeljati tja kjer vlada zmota in zmešnjava.‘

Jezusove besede evangelistom

Ko je Jezus odposlal svoje apostole kot potujoče evangeliste, jim ni priporočil, naj govore na družabnih srečanjih ali da naj preko uglednih osebnosti ‚govore‘ množicam. Rekel jim je: »V katerokoli mesto ali vas pa pridete poizvedite, kdo v njej je vreden, ... Ko pa pridete v hišo, jo pozdravite.« (Matevž 10:11—13) Hodili naj bi od hiše do hiše kot je pozneje delal tudi apostol Pavel. (Dejanja apostolov 20:20)

Jezus jim je tudi pojasnil, kaj naj oznanjajo: »Hodeč pa oznanjujte in pravite: ‚Približalo se je nebeško kraljestvo.‘« (Matevž 10:7) Glede našega časa pa je Jezus pojasnil: »In ta dobra vest o Kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, v pričevanje vsem narodom.« (Matevž 24:14, NS) Danes morajo ljudje nujno slišati dobro vest o Božjem Kraljestvu, ker je to edino upanje za človeštvo. Na zborovanju evangelistov pa niso poudarili niti vesti, niti metode ki jo je Jezus zastopal.

Nerazločen klic

Tako je tudi zborovanje v Amsterdamu na žalost samo še en neuspel poskus združitve sveta. Namesto da bi se evangeliste učilo, ‚prav ravnati z besedo resnice‘, se jim je govorilo o zbiranju denarja in o proizvodnji filmov. (2. Timoteju 2:15) Zato ni čudno, da ti evangelisti krščanstva ne morejo človeštvu ponuditi združujoče vesti! Z največjimi napori naredijo komaj kaj več kot da ponudijo prehodno čustveno poživilo. Medtem ko Billy Graham in njegovi ljudje grajajo cerkve, da so ‚zabredle v zmešnjavo‘, tudi sami nimajo kaj boljšega ponuditi. Torej je tako, kot je nekoč rekel apostol Pavel: »Tudi če da trobenta nerazločen glas, kdo se pripravi za boj?« (1. Korinčanom 14:8)

Vendar se danes sliši jasen klic k pravi enotnosti, ki ga oznanjajo pravi evangelisti. To bo pojasnjeno v naslednjem članku.

[Poudarjeno besedilo na strani 7]

»Hodeč pa oznanjujte in pravite: ‚Približalo se je nebeško Kraljestvo.‘« (Matevž 10:7)