Mladi sprašujejo:

Brati? Zakaj?

PETNAJSTLETNI Pierre redkokdaj bere. »Seveda berem stripe!« pravi, »in včasih kakšne revije.« Drugače je njegovo branje v glavnem omejeno na naloge v njegovi šoli v Parizu.

Kako je s tabo? Ali je branje, celo kratkega članka kot je tale, zate dolgočasno in utrudljivo? Če je tako, potem nisi edini. V tedenski francoski TV Telerami je bilo pod naslovom »Brati? Gotovo se šalite!« rečeno: »Tako so (otroci, ki so bili anketirani) rekli glede branja. Bili so zelo odkriti. Berejo zelo malo, če sploh kaj, preprosto zato, ker jih to dolgočasi.« Članek je poudaril žalostno ugotovitev: »Komaj enega izmed treh bi lahko označili kot bralca.«

‚Je to sploh važno?‘ boš morda vprašal. Seveda, kajti pisec iz 18. stoletja Sir Richard Steele ugotavlja: »Branje je razumu to, kar so vaje telesu.« Medtem, ko ti je samo po sebi razumljivo da, ko bežno pregledaš potiskano stran in jo razumeš, so znanstveniki zbegani vsled te izredne spretnosti. Branje vključuje tako ogromno kompleksno vzajemno sodelovanje očes in možganov, da je nek znanstvenik takole rekel; citirano je v Science Digest: »Na podlagi računalniških modelov lahko napovemo ... da oko ne more brati.« Pa vendar lahko ... hitro in učinkovito.

Toda, branje je mnogo več od znanstvene radovednosti. Odpira vrata tvojega razuma in domišljije. Ne da bi zapustil svoj udobni sedež, te prestavi na drugi konec zemlje, kjer srečaš zanimive ljudi, se poglobiš v zgovorne pesnitve, dobivaš nove in spodbudne ideje, razčlenjuješ sedanje dogodke in oživljaš preteklost (zgodovino). Kar pa je še pomembnejše, je to, da je branje ključ za razumevanje Biblije. Samo, če bereš, lahko izveš, zakaj smo tu, kam gremo in kaj moramo sedaj delati, da bi ugajali Bogu.

Biblija nas torej spodbuja, da beremo – in to, da dobro beremo! Jozui, ki je imel ogromno odgovornost, da pripelje Božji narod v obljubljeno deželo, je bilo rečeno naj ‚bere Božji zakon in ga premišljuje noč in dan‘. (Jozua 1:8) Podobno je bilo izraelskim kraljem naročeno, naj si napravijo prepis Božjega zakona in naj ga »bero vse dni svojega življenja, da se nauče bati se Jehove, svojega Boga, hraniti vse besede tega zakona in te postave, da bi jih izpolnjevali.« (5. Mojzesova 17:19) Je takšno branje za nas danes kaj manj pomembno?

Zakaj nekateri ne berejo radi

Vendar se mnogi mladi lotevajo branja z odporom. Nekateri učitelji krivijo za to način branja kakršnega poučujejo v šolah. Morda se boš spomnil enoličnega ponavljanja dolgočasnih, neživljenjskih stavkov kot, »glej kako Marko teče«, ko si se učil brati. Neki raziskovalec, ki je govoril s kakšnimi 300 otroki, pravi: »Vsi otroci se brez izjeme pritožujejo, kako neumne so zgodbe v njihovih berilih in kako zelo sovražijo branje ... Te knjige so žalitev za otrokovo inteligenco.« Stvari se le malo izboljšajo, ko postajaš starejši, ker se takrat verjetno lotiš branja takoimenovanih klasikov — knjig katerih stil se zdi strašno dolgočasen in težko razumljiv. Tako postane branje mučno opravilo.

Toda, če nisi dober bralec, lahko zato le delno kriviš šolo. V prej omenjeni raziskavi Telerame je 21% intervjuvanih pojasnilo, zakaj se dolgočasijo, ko berejo: »Raje gledam televizijo.« Posledice? Poročilo Narodnega instituta za mentalno zdravje (v ZDA) pravi: »Trditev, da prekomerno gledanje televizije vzame čas, ki bi sicer bil porabljen za branje, pisanje in druge šolske spretnosti je sedaj potrjena ... Televizija se na splošno, kot izgleda, vmešava v izobraževalna prizadevanja.«

Kakšne so bile posledice tega? V članku časopisa International Herald Tribune se navaja: »Vse več študentov iz vse države prihaja sedaj na visoke šole brez bralnih sposobnosti, potrebnih za študij zgodovine in v zadnjih dveh desetletjih je zgodovina dejansko prenehala biti prednosten predmet v ameriških visokih šolah.« V letu 1979 je Fordova ustanova (Foundation) poročala o podobnem zaključku, 25 milijonov Američanov ne zna brati, nadaljnjih 35 milijonov pa se jih lahko označi kot nepismene.

Toda, ali je branje v današnji televizijski in računalniški dobi sploh še potrebno? Da, seveda je! Kajti oseba, ki ne zna brati in izpolniti prošnje za zaposlitev, se pogosto ne more zaposliti niti kot fizičen delavec. Poleg tega, ali bodo lahko kdaj najučinkovitejši računalniki nadomestili človeško domišljijo? Branje spodbuja tvojo domišljijo in te sili, da si to kar bereš tudi predstavljaš. Toda, kot pravi 12-letna Debbie, »televizija ne dopušča mnogo prostora domišljiji«. Čeprav lahko televizija izobražuje, ali ne potrebuješ še vedno knjig in časopisov, kadar potrebuješ določene podatke? Ali ti televizija dovoli, da se ustaviš in ponovno prebereš kar nisi razumel ali da razmisliš o kakšni točki, ki te še posebej zanima? Celo, če se zdi računalnik bolj zanimiv kot knjige, ali se boš sploh kdaj naučil ravnati z njim brez knjige z navodili?

Zato je sposobnost branja še naprej pomemben del življenja. Tistim, katerih bralna sposobnost je tako bedna, da ne morejo razbrati kuharskega recepta ali navadne avtobusne vozovnice, so v resno nezavidljivem položaju. To je tako resno, da je neki prosvetni delavec zaključil: »Nepismenost je daleč večja »ovira« ali poškodba kot pa je izguba kakšnega uda.«

Izboljšaj svoje branje

To, da veš, da bi moral brati, ti branja seveda še ne olajša. Biti dober bralec zahteva mnogo truda. Gotovo poznaš koga, ki dobro igra kitaro. Ali si kdaj razmišljal koliko ur je moral vaditi, da je dosegel takšno stopnjo? Samo vedeti, kako pisati note ali kako jih brati ni bilo dovolj. Moral si je pridobiti hitrost in spretnost, tako da je vadil in se učil glasbeno lestvico. Težko delo? Da. Toda, gotovo ne obžaluje, da je porabil toliko časa.

Podobno, preprosto izgovarjanje besed ni dovolj, da bi bili dobri bralci. Francoski tednik L’Express odkriva na primer, da je to za vsakogar, ki ni zmožen prebrati »teksta primernega njegovim letom z manj kot 8 000 do 10 000 besed na uro, ‚ovira ali poškodba‘. (Naj te ta navidezno impresiven podatek ne moti, kajti verjetno si ta članek prebral najmanj tako hitro.) Če pa ne bereš dovolj (minimum je 150 besed na minutoa) boš opazil, da se mučiš z besedami, namesto, da bi razčlenjeval misli. Če boš še naprej nazadoval, ker boš izgubljal miselno povezavo, ti bo branje seveda težko šlo.

Bistvo branja je v tem, da zajameš z očesom več besed hkrati in tako prebereš več besed naenkrat. Potrudi se, da se ti oko ne bo ustavljalo pri vsaki besedi. Besed ne izgovarjaj tiho, kajti tako boš zagotovo počasnejši. (Seveda je včasih »tiho-počasnejše« branje povsem primerno, kot kadar preučujemo biblijsko snov.) Kadar bereš, se vprašaj, če razumeš kaj bereš. Primerjaj kar si prebral s tistim, kaj si se o tej temi naučil iz drugih virov. Tako te bo stvar bolj zanimala in bolj boš zbran.

Ustrezna okolica je prav tako pomembna. Sedeti v udobnem naslonjaču, ob stereo glasbi, ni primeren način za lotevanje težke snovi za branje, prav tako ni najboljša zadušljiva soba. Raje poskusi brati tako, da sediš ob mizi s katere je odstranjeno vse, kar bi ti odvračalo pozornost in da sediš na stolu, ki te bo ohranjal budnega.

Ameriški filozof H. D. Thoreau piše: »Kolikokrat je že človek označil novo obdobje v svojem življenju ob branju knjige.« Tako bi lahko bilo tudi s teboj, še posebej pa bi si moral pridobiti željo po branju »knjige nad knjigami«, Božje Besede, Biblije. (1. Petrov 2:2) To bo zahtevalo čas in trud. Toda izplača se!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 23]

Branje odpira ogromna področja spoznanja in ti pomaga, da se seznaniš s svojim Stvarnikom

[Slika na strani 24]

Če poskušaš brati, kjer te kaj preveč vznemirja ali preveč sprošča, potem je takšno branje nekoristno.