Kako se lahko spremeni nasilen kriminalec?

»NAŠI zapori so ustrezna tla za izpopolnjevanje kriminalcev«, ugotavlja novinar v nigerijskem Daily Sketchu. To je samo odjek mnogih podobnih izjav, ki se slišijo povsod po svetu. V tej izjavi je mnogo resnice, kajti le malo je primerov, ko zaporniško življenje lahko zares spremeni (popravi) zapornika. Nekateri celo trdijo, da nasilno kaznovanje povečuje hudodelčevo sovražnost, zato pa se še težje spreobrne. Pravzaprav mnogi kriminalci priznavajo, da so se med prestajanjem zaporne kazni še izpopolnili v tem, kako storiti kaznivo dejanje. Novi zaporniki se učijo od starejših, bolj izkušenih.

Kaj naj bi storile oblasti? Mnogi menijo, da lahko stroga zaporna kazen ‚popravi‘ kriminalce. Jehovine priče vseeno poznajo boljši način. Dokumentirani primeri iz vseh delov sveta pokažejo, da često biblijska vest lahko spremeni kriminalčevo osebnost, kadar vse drugo odpove. Poglejmo nekaj primerov iz Zahodne Afrike.

Ali se lahko spremeni oborožen ropar?

Že od šolskih dni dalje je James teroriziral sošolce in učitelje. Takole opisuje svojo življenjsko pot: »Postal sem znan kot vaški rokoborec. Pretepi in marihuana, to je bila moja hrana. Ko sem bil star 16 let, mi je vojna, ki se je začela v moji deželi ponudila še večjo priložnost, da pokažem svoje nasilje. Priključil sem se upornikom in se izuril za gverilca in komandosa. Užival sem v množičnem pobijanju nasprotnikovih vojakov med drznimi napadi naše čete na njih.

Potem se je vojna končala. Človeku, kot sem bil jaz, je težko začeti življenje na novo. Naši domovi so bili uničeni, bili smo lačni, slabo oblečeni in nezaposleni. Zato sem se pridružil oboroženi tolpi in napadali in ropali smo bolnišnice, šole, banke in podjetja. Ljudje so živeli v strahu pred nami.

Čeprav smo se posvetovali s spiritističnimi mediji in nosili amulete (talismane) za nadnaravno zaščito, nas je policija vseeno prijela. Nekatere iz naše tolpe so zaprli, tudi mene. Toda prav v zaporu smo se združili in organizirali upor. Seveda nismo uspeli, tolpa je bila razbita in poslali so nas v različne zapore. Takrat so nad vodjem naše tolpe — zelo razvpitim in strah zbujajočim kriminalcem tistega časa — izvršili smrtno kazen (obsodbo). To me je prestrašilo in molil sem k Bogu, obljubil sem mu, da mu bom služil, če me bo rešil iz te težave.«

Toda, ali se lahko tak zakrknjen hudodelec v resnici spremeni? Na žalost je James, potem, ko so ga čez nekaj mesecev izpustili, pozabil na obljubo, ki jo je dal v molitvi. Takole pojasnjuje: »Vrnil sem se domov in nadaljeval po starem. Toda nekega dne sem srečal bivšega člana naše tolpe in ga povprašal po njegovi ‚dejavnosti‘. Povedal mi je, da preučuje z Jehovinimi pričami in da se je odpovedal kriminalu! ‚Kdo so oni‘ sem ga vprašal in začel mi je pripovedovati. Pridružil sem se mu pri njegovem preučevanju Biblije z Jehovinimi pričami, ki so, kakor sem ugotovil, govorili o služenju Bogu, kateremu sem jaz obljubil, da mu bom služil.

Kmalu sem spoznal, da bom moral preoblikovati svoje življenje, toda to se mi je zdelo nemogoče. Videl sem, da Jehovine priče sploh ne kadijo, sam pa sem bil odvisen od tobaka in marihuane. Kaj bom storil, če mi bodo rekli, naj ne kadim več? Vseeno je to preučevanje name dobro vplivalo, še bolj sem si želel, da se spremenim. Ko sem se še več naučil o Jehovi in njegovi dobroti, sem se čutil spodbujenega, da očistim svoje življenje, da bi mu služil in slavil njegovo ime. Vztrajno sem ga molil za pomoč.

Postopoma se je moje življenje spreminjalo. Prenehal sem kaditi in opustil svoje nasilne zločinske navade. Toda moja nova krščanska osebnost je doživela nasprotovanje. Ljudje niso radi videli, da ‚hodim okrog oznanjevat z Jehovinimi pričami‘. Bili so nezadovoljni, ker nisem več predstavljal naše vasi na rokoborskih turnirjih. Zato so se mi pričeli posmehovati in mi groziti, dokler ni neki starejši moški posredoval v mojo korist. Sklical je vaške starešine in jim svetoval naj mi ne škodujejo več. Rekel je: ‚Če bi vsi ljudje bili Jehovine priče, v tej vasi ne bi bilo nobenih problemov. Če boste še naprej delali težave temu moškemu in če se bodo pojavili problemi, ne pričakujte, da bom govoril v vašo korist«

James je predal svoje življenje Jehovi in bil krščen leta 1973, ko je bil star 23 let. Sedaj je čisto drugačen človek in usposobljen služabnik, ki pomaga drugim usklajevati njihova življenja z Božjo voljo. (Efežanom 4:17–28; 1. Korinčanom 6:9–11)

Pomilostitev zaradi dobrega obnašanja

Nadaljnji primer: Oruaefe je bil kaznovan na 21 let zaporne kazni, ker je z orožjem oskrboval roparje. V prvih dveh letih, ki jih je prebil v zaporu, je bil zelo osoren do uslužbencev zapora in je često napadal paznike. Zatem se je pridružil nekaterim drugim zapornikom pri preučevanju Biblije, ki so ga vodile Jehovine priče, ki so vsak teden obiskale zapor. To je bil začetek sprememb na njegovi življenjski poti. Začel se je preoblikovati, ko se je pričel truditi, da živi tako kot se je naučil iz Biblije. Takole je opisal, kar je sledilo:

»Uslužbenci zapora so opazili kako zelo sem se spremenil in mi začeli dajati zaupne odgovornosti. Prevzel sem skrb nad zaporniško lekarno, ker so drugi pred menoj kradli iz nje mamila. Pravtako so tudi drugim zapornikom, ki so postali Jehovine priče, dali pomembne odgovornosti.«

Eden teh spremenjenih zapornikov je bil Godwin, nekdanji vodja oborožene roparske tolpe. Leta 1968 je bil aretiran in obsojen na 22 in pol let zapora. Opisal je, kaj ga je navedlo, da se je spremenil:

»V zaporu sem srečal nekatere izmed svojih bivših kompanjonov, ki so postali Jehovine priče. Niso več kadili indijske konoplje, in niso se več vpletali v nasilje ali nemoralo. Postali so ponižni, krotki ljudje. Nisem mogel razumeti, kako so se mogli tako zelo spremeniti. Potem sem nekega dne slišal oznanjevalca, Jehovino pričo, ki je prihajal na obisk in pojasnjeval Biblijo, tudi sam sem se priključil tej skupini. Zase sem vedno mislil, da sem kristjan. Bil sem član Družbe misijonarske cerkve (anglikan). Toda, stvari, ki sem se jih naučil iz Biblije na teh sestankih, so me postopoma spreminjale v pravega kristjana.«

Zaradi njunega izredno dobrega obnašanja, sta bila ta dva mlada moška pomiloščena in v letu 1981 izpuščena iz zapora. Še naprej sta napredovala v razvijanju krščanske osebnosti in tudi drugim pomagala delati tako. Postopoma sta si v okolici pridobila ugled in se povsem vklopila v krščansko skupščino Jehovinih prič.

Uspešno prilagajanje na življenje zunaj zapora

Problem ponovnega vključevanja v normalno življenje okolice je oviral mnoge takoimenovane spremenjene kriminalce. Članek v nigerijskem časopisu Daily Times je zapisal, da mnogi zaporniki »izgubijo zaupanje vase ... in niso kos zahtevam sveta zunaj njihovih zaporniških celic. Čutijo se ... nesposobne, da bi se spoprijeli s spremembami v tej, kakor oni mislijo sovražni družbi. »Mnogi prestopniki se zato vračajo nazaj na pot kriminala.«

Tako se prej omenjeni posamezniki niso samo uspešno spremenili, ampak so se tudi uspešno vključili s koristnim in zglednim življenjem v svojo okolico. Kako so oni ‚preživeli‘ to težavno obdobje prilagajanja? Svoj čas in svoje biblijsko spoznanje so uporabljali, da bi drugim pomagali postati boljše osebe. Naslednji primer to ponazarja.

V Gambiji so nigerijski misionarji, Jehovine priče dobili od uprave zapora dovoljenje, da z zaporniki vodijo biblijske študije. Na tedenskih sestankih se jih je zbralo več kot dvajset, med njimi tudi musliman z imenom Sangoné ki je prestajal triletno zaporno kazen. Zapor temu 26-letnemu moškemu ni bil nova stvar. Prvič je bil kaznovan pri osmih letih, ko so ga poslali v poboljševalnico. Sledile so še druge zaporne kazni in bil je čedalje bolj zakrknjen kriminalec.

Sedaj, ko je napredoval v spoznanju pravilnega obnašanja, ki se zahteva od pravih oboževalcev Boga, je zapustil svoja kriminalna nagnjenja in se zelo trudil, da bi delal dobre stvari, ki se jih je naučil. Ko se je približal konec prestajanja kazni, je misijonarju dejal, da ljubi resnico, ki se jo je naučil iz Biblije in da želi biti krščanska Jehovina priča. Vendar je želel najprej razčistiti neki problem. Že prej je bil obsojen na zaporno kazen v neki drugi deželi, vendar je iz zapora pobegnil in ostalo mu je še 17 mesecev kazni. Sedaj se je želel vrniti in odslužiti to kazen do konca.

Ko se je vrnil v državo iz katere je pobegnil in se prijavil oblastem, niso mogli najti nobenega dokumenta o njegovi zaporni kazni ali pobegu iz zapora izpred štirih let. Neki uslužbenec sodišča mu je svetoval »naj zopet izgine«, kajti čez leto dni ne bodo več imeli pravice, da ga aretirajo. Sangoné je to odklonil in dejal je, da želi odslužiti preostalo kazen in imeti čisto vest. Pojasnil je: »Preučeval sem Biblijo z Jehovinimi pričami in sedaj želim urediti svoje življenje tako da se bom lahko predal Jehovi in delal njegovo voljo na čist način.«

Sangoné je prestal svojo kazen do konca in bil v aprilu leta 1980 izpuščen. Čas prestajanja zaporne kazni je izkoristil za to, da se je izučil za prodajalca. To mu je pomagalo, da se je materialno vzdrževal, dokler si ne najde druge zaposlitve. V svojem prostem času je sodeloval v oznanjevanju od hiše do hiše. V novembru 1980 je bil krščen kot predana Jehovina priča. Pričel je služiti kot »pomožni pionir«, vsak mesec je posvetil 60 ur svojega časa, da bi svojo vero posredoval drugim. Leto kasneje se je poročil z eno od Jehovinih prič. Danes imata Sangoné in njegova žena majhnega otroka. Vendar še vedno uživata v tem, da pomagata drugim, da se preoblikujejo, da prenovijo svoj razum in delajo po Božji volji. (Rimljanom 12:2)

Čeprav smo pozornost namenili samo štirim bivšim zapornikom, pa je še na mnoge druge vplivala moč Božje Besede na podoben način.

Moč, ki spreminja

Da, »Božja beseda je živa in močna.« (NS) Je »koristna za pouk, poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti.« (Hebrejcem 4:12, NS; 2. Timoteju 3:16, 17) Njeni praktični nasveti, povezani z izrednim spodbujanjem k dobrim delom, vse to vodi v preoblikovanje celo kriminalčeve osebnosti.

Tiste, ki so vzgojeni po njej, Božja beseda pravtako ščiti pred tem, da bi se sploh kdaj vpletli v kriminalna dejanja. Pisec 119. psalma pravi, da lahko mladost ostane čista, če se obnašamo kot predpisuje Božja Beseda. (8. vrsta, The Jeruzalem Bible, EI) Da, Biblija nam nudi nasvete in navodila, ki učijo praktično modrost in pravičnost – »sleherno dobro stezo«. (Pregovori 2:1—9)

[Slika na strani 15]

Zločinec se lahko spreobrne v krščanskega oznanjevalca