Zakaj otroci trpijo in umirajo?

NOVOROJENČEK – kakšna radost po večih mesecih pričakovanja, priprav in bolečega poroda! Modri učenjak starodavnih dni je to takole izrazil: »Žena, ki rodi, ima žalost, ker je prišla njena ura, toda ko porodi dete, se ne spominja več bridkosti od veselja, da se je rodil človek na svet.«a

Toda za mnoge starše ponos glede »male štručke, ki jih razveseljuje« kmalu izgine. Otrok je bolan ali pa umre. Ubogim staršem to stre srce. Celo v deželah z visokim življenjskim standardom na milijone otrok trpi zaradi te ali one oblike pohabljenosti. V manj razvitih deželah pa vsako leto umre več milijonov otrok. V nekaterih deželah polovica rojenih otrok umre, preden napolnijo pet let.

To navaja ljudi, da se sprašujejo: ‚Zakaj Bog dopušča, da trpijo nedolžni otroci? Zakaj jih toliko umre?‘

Svetovni problem

Ker so človeške spolne celice nepopolne, se nekateri otroci rodijo deformirani ali duševno zaostali. Genetske poškodbe imajo za posledico mnoge bolezni, med njimi je spina bifida, do katere pride, ker se v maternici hrbtenični steber ne razvija pravilnob in enencefalije, pri kateri se večina možgan ne razvije.c Te razmere so bile označene kot »prekletstvo Keltov«, zaradi pogostega pojavljanja primerov na Škotskem in Severnem Irskem, kjer je vsak stoti otrok bil rojen s to napako.

Drugi splošni problem je cerebralna (možganska) paraliza, ki jo povzroči poškodba možgan pred, med ali po porodu in ugotovljeno je, da se pojavi 1 krat na 170 živorojenih otrok.

V manj razvitih deželah umre letno na milijone otrok zaradi bolezni, kot so kvašiorker (težka podhranjenost zaradi pomanjkanja beljakovin), marazen (izražena oblika energijsko — proteinske podhranjenosti, javlja se v prvem letu življenja in povzroča zaostajanje fizičnega in duševnega razvoja), rdečke, pljučnica in tuberkuloza. V knjigi The Competent Infant piše o glavnih vzrokih smrtnih bolezni: »V večini področij po svetu je nezadostna prehrana v začetku življenja, posredno ali neposredno kriva za višjo stopnjo umrljivosti med otroki, kot pa vsi drugi vzroki skupaj.«

Kdo je kriv?

Biblija nam pove, da je Bog ustvaril prvega moža in ženo ter ju blagoslovil in jima zapovedal naj »napolnita zemljo« s svojim potomstvom. Božji namen je bil, da večno živijo, seveda če mu bosta onadva in njuno potomstvo poslušni. Ampak, prvi človeški par je zavestno prekršil Božji zakon in tako sebi prinesel trpljenje in smrt. (1. Mojzesova 1:28; 2:16, 17; 3:6, 19)

Na svoje otroke nista mogla prenesti popolnosti, ker je sama nista več imela. Po zakonu dednosti so se njuni otroci rodili nepopolni. Kot pravi Biblija: »Zatorej, kakor je po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.« Vendar Boga ne moremo kriviti, ker se nekateri otroci rodijo defektni, zaradi česar potem umrejo. Vzrok temu je, kot pravi Biblija, en človek, prvi človek, Adam, ki je prinesel smrt sebi in svojemu bodočemu potomstvu. (Rimljanom 5:12)

Razmere so se še poslabšale zaradi pohlepa, nevednosti in nemarnosti človeštva na splošno. Sedaj je dobro znano, da je večja verjetnost, da bo noseča žena, ki jemlje aspirine ali pomirjevala, rodila defektnega otroka. Mnoge ženske tudi škodujejo svojemu bodočemu potomstvu s kajenjem, ki zmanjša pritok kisika otroku v maternici, kar včasih povzroči smrt novorojenčka, poseben smrtni sindrom dojenčkov. Verjetnost, da bodo rodile iznakažene ali duševno prizadete otroke, je večja pri tistih ženskah, ki prekomerno uživajo alkohol ali kavo. Če otroci teh staršev trpijo in morda celo umrejo, ali je pošteno zato obtoževati Boga? Ali ni to prej »žetev tega, kar so ljudje posejali«? (Galatom 6:7)

V zadnjih letih dvajsetega stoletja je industrija priporočala v manj razvitih deželah, kjer je prej večina žensk dojila otroke, naj otroke hranijo na stekleničko. Poročila pravijo, da umre zaradi tega na milijone več otrok. Materino mleko poskrbi za naravno imunost pred boleznimi, kot je diareja, ki je splošni vzrok trpljenja in smrti med dojenčki. Nekatere matere uporabljajo mleko v prahu in ga mešajo z onesnaženo vodo ali pa ga z njo redčijo, da bi prihranile kaj denarja. Posledica tega je podhranjen in bolan otrok. Južnoafriški časopis je na primer nedavno zapisal v zvezi z neko afriško bolnišnico: »Pediatrični oddelek glavne bolnišnice je poln dojenčkov, ki so bili hranjeni po stekleničkah in so zato trpeli zaradi diareje.«

Kvašiorkor je bolezen, ki jo povzroči pomanjkanje proteinov in z njo se okuži mnogo dojenčkov. V Južni Afriki pride do tega zato, ker večina otrok, ki se odstavijo od prsi, živi ob koruzni kaši, ki vsebuje le okrog 9% manjvrednih proteinov. Marazem, je na drugi strani bolezen, ki prizadene otroke, ki so bili zgodaj odstavljeni od prsi in bili nato hranjeni z neenakovredno nadomestno hrano. Zaradi nepopolne presnove trpijo vsled pomanjkanja kalorij, kakor tudi proteinov.

Otroci, ki prebolijo vse te številne oblike podhranjenosti, trpijo vse preostalo življenje. V zvezi s tem piše v knjigi The Competent Infant: »Inteligentna nadarjenost otrok, ki so bili proteinsko – kalorično podhranjeni je znatno nižja kot pri tistih posameznikih z ustrezno prehrano v otroštvu.« Glede manj pomembnih oblik podhranjenosti pravijo avtorji te knjige, da se jih »lahko postavlja v vzajemno (soodnosno) zvezo z upadanjem intelektualnega razvoja.«

Stvarnika ne moremo kriviti za pomanjkanje hrane (podhranjenost). Zemlja je zmožna proizvesti več kot dovolj zdrave hrane za vse. Trgovski pohlep in revščina sta glavna vzroka za podhranjenost pri dojenčkih. Dejstva pokažejo, da je človek odgovoren za trpljenje in smrt otrok, ki naj bi se ali so se že rodili.

Stvarnik želi, da vsi uživajo življenje

Jehova Bog bi lahko takoj uničil Adama in Evo, potem ko sta grešila. Zakaj je potem dopustil, da sta rodila potomstvo? Tako je bilo zato, ker jima je želel dati priložnost, da s poslušnostjo dokažeta cenjenje za vso njegovo ljubečo skrb, z izgledom na večno življenje. Če bi Bog prvi človeški par uničil takoj zatem, ko sta grešila, se mi ne bi nikoli rodili.

Kaj čuti Stvarnik človeka do otrok, ki trpijo zaradi podedovanega greha? V odgovor si poglej, kako milostljiv je celo do krivičnega človeka: »‚Ali mi je po volji smrt brezbožnikova,‘ govori Gospod Jehova, ‚ni li mi bolj všeč, da se izpreobrne od svojega dejanja ter živi?‘« (Ezekijel 18:23) Če se stvarnik ne veseli niti smrti brezbožnika, potem je očitno, da ne želi, da majhni otroci trpijo in umirajo.

Resnična tolažba iz Božje Besede

Včasih duhovnik, če umre majhen otrok, takole »tolaži« starše: »Bog je poklical k sebi vašega otroka, ker želi imeti v nebesih eno čudovito cvetlico več.« Takšne in podobne izjave so pravzaprav laž. S takšnim govorjenjem se ljudi navaja na mišljenje, da je Bog odgovoren za trpljenje in smrt otrok, medtem ko je resnica ta, da je človeštvo samo nad sebe spravilo te stvari, ko se je uprlo Bogu in njegovi vladavini.

Jehova je ljubeče poskrbel za pripravo, ki bo odstranila vse škodljive učinke podedovanega greha in smrti. Dal je svojemu edinorojenemu Sinu Jezusu Kristusu kraljevsko vladavino, ki bo vladala nad njegovo zemljo tisoč let. Glede na biblijske prerokbe, pa je ta tisočletna vladavina zelo blizu. V njej bodo mrtvi, tudi otroci vstali od mrtvih. Biblija to takole preroško opisuje: »In dalo je morje mrtve in smrt in smrtna država (grob) sta dali mrtve ... In (Bog) obriše vse solze z njih oči in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več, kajti prvo je prešlo.« (Razodetje 20:6, 13; 21:3, 4)

Da bodo vstajali v tem vstajenju tudi otroci je Jezus ponazoril, ko je bil na zemlji. Oživil je 12-letno deklico, ki je zbolela in umrla. Razumljivo je, da so bili njeni starši ‚prevzeti od tega‘. (Marko 5:42) In v prihodnosti bo mnogo več staršev navdušenih, ko bo Jezus s svojega nebeškega prestola pripeljal nazaj vse, ki so v Hadesu, splošnem grobu človeštva. Zamisli si radostne obraze bogaboječih staršev, ko bodo dobili nazaj svoje zdrave otroke — pred njimi pa bo izgled na večno življenje v popolnih okoliščinah.

Kako hvaležni smo lahko našemu ljubečemu Stvarniku, da namerava storiti takšne ljubeče stvari!

[Podčrtne opombe]