Papeževa poslanica svetu — je to kakšna rešitev?
»POSLAVLJAM se od svojih rojakov iz Krakowa ... in želim, da se dobrota pod zaščito Svete Device z Jasne gore, ponovno izkaže v Poljski deželi močnejša od zla.«
S temi besedami je papež Janez Pavel II zaključil svoj obisk na Poljskem leta 1983. Reporter The New York Times-a je pripomnil: »Omemba kipa Črne Madone iz Čestowe, tega najbolj čaščenega poljskega simbola religije in nacionalizma, je bila osnovna tema papeževe poti.« (Debelejši tisk naš.)
»Strastna vdanost Devici Mariji«
Katoliški pisec Peter Hebblethwaite opaža: »Predanost Mariji je nekaj drugega kar papež dolguje poljski tradiciji ... Celo v svojih najkrajših izjavah omenja Marijo.« Ta pomenljiva značilnost je ključ prevladujočega izbrušenega obnašanja papeža in njegove vernosti – zvestoba Devici Mariji po njenih mnogih različnih prikazovanjih v katoliškem svetu.
V življenjepisu o papežu Lord Longford izjavlja: »Njegova vdanost blagoslovljeni Devici Mariji je njegova osnova ... Nemogoče si ga je zamisliti brez tega. V tem pogledu ne gre dvomiti v gorečo poljsko tradicijo. Njegova ljubezen do Device Marije gori še iz njegovih zgodnjih let.« Zanimivo je, da mu je mati umrla, ko je bil še otrok, zato isti pisec pravi: »Govorilo se je, da je zgodnja izguba matere mnogo prispevala h goreči privrženosti Devici Mariji v kasnejših letih. (Debelejši tisk naš.) Peter Hebblethwaite je pripomnil: »Marija predstavlja ženski element v njegovem življenju.«
Nekateri katoliki so presenečeni
Toda, kot priznava Hebblethwaite, »nekateri katoliki menijo, da se s čaščenjem Marije pretirava; nekateri protestanti ga zavračajo kot nebiblijskega, praznovernega in v določenih mejah celo bogokletnega.« Celo mehiški škof Sergio Mendez Arceo graja to papeževo preveliko vdanost Mariji; neštevilnega sklicevanja na Devico iz Guadalupe je bilo »več kot preveč«. Še več, če se spomnimo, da označujejo antropologi to Devico ‚La Morenito‘ z ‚ljubko gospo iz Tepeyaca‘, ki se jo istoveti s staro azteško boginjo Tonantzin. Katoliški duhovnik Andrew Greeley priznava, »da je Marija eden izmed najmočnejših religioznih simbolov v zgodovini Zahoda. ... Simbol Marije veže krščanstvo neposredno s starodavnimi religijami, ki so imele matere-boginje.« (Debelejši tisk naš.)
Kako nekateri italijanski katoliki reagirajo na poljski katolicizem? Pisec Peter Nichols opisuje kaj je čutila skupina, ki je obiskala Poljsko, da bi videla njeno oživljanje katolicizma: »Prvi šok – bilo jih je še več – je bil ta, da ima Jezus povsem podrejeno vlogo. Prva je tu Devica Marija, drugi je poljski papež, nato šele Jezus, ki so ga ti mladi ljudje postavili na nečastno tretje mesto.« V tem primeru Suvereni Gospod Jehova, »najvišji nad vso zemljo«, ne bi prišel niti na četrto mesto! (Psalm 83:18; Katoliška Jeruzalemska Biblija, EI)
Koga je poudarjal Peter?
Vse kar smo doslej navedli nam bo pomagalo razumeti sedanje religiozno ozadje poljskega papeža in njegovo osnovno sporočilo človeštvu. Razglasil je vlogo »matere Božje« kot posrednice med Bogom in ljudmi. Toda, ali nam nudi pravo vest za čase v katerih živimo? Ali bi moral papež poudarjati mater ali Kristusa? Ali pa bi moral objaviti kar so oznanjevali apostol Peter in prvi kristjani kot edino upanje za človeštvo, namreč Božje kraljestvo ali vladavino z vladarjem Kristusom?
To je važna zadeva, ker papež trdi, da je pravnoveljavni naslednik apostola Petra. Kaj pa je Peter rekel o Mariji? Ali je rekel, da bo ona rešila probleme človeštva? Ali jo je povzdignil kot nacionalni simbol? Ali jo je povišal nad Boga in Kristusa v svojem oboževanju?
V resnici je zadeva taka, da Marije v svojih dveh pismih ni niti enkrat samkrat omenil! Njo se omenja samo v petih od 27 knjig Krščanskih grških spisov. Čeprav se o njej v Svetem pismu govori spoštljivo in blagohotno, ker je bila Mesijeva mati, ji vseeno noben pisec ni posvetil kakšnega čaščenja.
Nasprotno, Peter je zelo jasno poudarjal Božjo vlogo. V svojem prvem pismu je izjavil: »Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki nas je po obilnem usmiljenju svojem preporodil v živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa iz mrtvih.« O Jezusu pa je rekel svojim vernim prijateljem: »Stavite svoje upanje popolnoma na milost, ki se vam prinaša v razodetju Jezusa Kristusa«. »Razodetje Jezusa Kristusa« ne pa Marijino bo pomenilo konec tega pokvarjenega sestava stvari. Z očiščevalno »vojsko velikega dne Boga Vsemogočnega« bo odstranjena vsa krivičnost z zemlje. Pravica in pravičnost bosta obnovljena po Kristusovi kraljevski vladavini iz nebes. (1. Petrov 1:3, 13; Razodetje 16:14, 16; 19:11)
Peter je pisal o tem kraljestvu: »Tako vam bo namreč dan zmagoslaven vhod v večno kraljestvo Gospoda našega in zveličarja Jezusa Kristusa.« Ta ista nebeška kraljevska vladavina bo odstranila z zemlje vse elemente, ki sramotijo Božje ime in onesnažujejo to zemljo. To je Peter poudaril takole: »Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi v katerih prebiva pravičnost.« (2. Petrov 1:11; 3:13; Danijel 2:44)
Pravo sporočilo in pravi posrednik
Zatorej pravo sporočilo narodom danes ni vpletanje v politiko ali nacionalizem; niti ni to stvar čaščenja človeških tradicij o Mariji, »ženskem vidiku Boga«, kot jo imenuje duhovnik Greeley. Življenjsko sporočilo za današnji nevaren čas je v tem, kar je Jezus zapovedal: »In ta dobra vest se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, v pričevanje vsem narodom in tedaj bo prišel konec.« (Matevž 24:14, NS)
Jezus je svoje naslednike spodbujal, naj molijo za prihod tega kraljestva, ko je svetoval: »Oče naš kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji.« Ali je Jezus rekel, da naj ljudje prosijo za to kraljestvo po njegovi materi Mariji? Ne, rekel je: »Karkoli boste prosili v imenu mojem, to bom storil, da bo oslavljen Oče v Sinu (ne v materi). Če boste kaj prosili v imenu mojem, jaz bom storil.« Jasno je, da je Kristus edini posrednik med Bogom in ljudmi, to je potrdil tudi apostol Pavel: »Zakaj eden je Bog, eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Jezus Kristus.« (Matevž 6:9, 10; Janez 14:13, 14; 1. Timoteju 2:5)
Če hočemo imeti zanesljivo upanje za bodočnost človeštva na zemlji, h komu se moramo obrniti? Morda h »kraljici poljske«, ki jo papež tolikokrat omenja? Kaj je rekel Jezus? »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« Da, večno življenje prihaja od Jehove Boga in Jezusa Kristusa, ker kraljestvo pravtako pride po njima. Spoznamo pa ju s preučevanjem Božje besede, Biblije, »svetih pisem, ki so te zmožna zmodriti za zveličanje po veri, ki je v Kristusu Jezusu«. (Janez 17:3; 2. Timoteju 3:15)
Spodbujamo vse iskrene ljudi, katolike in druge, da si pridobe spoznanje. Tudi ti lahko izveš vse o Božjem kraljestvu in čakaš naglo se bližajoč čas, ko bo »obrisal vse solze z njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več, kajti prvo je prešlo.« Jehovine priče v tvoji soseščini ti bodo z veseljem pomagale razumeti Biblijo z brezplačnim in neobveznim preučevanjem Biblije. (Razodetje 21:4)
[Poudarjeno besedilo na strani 10]
Se moramo obrniti k Mariji ali k Bogu, – če želimo imeti solidno upanje za bodočnost?
[Slika na strani 9]
Papež je »strastno vdan Devici Mariji«