Mladi sprašujejo:
Zakaj je življenje tako dolgočasno?
»KAKO sovražim to dolgočasno življenje«, je rekla Anamarija po poskusu samomora. Imela je sedem let.
Morda si tudi ti že mislil tako kot Anamarija. Kaj misliš, je kakšna rešitev? Anamarija je menila, da bi ji lahko pomagala kakšna sprememba. »Nočem tako živeti«, je rekla. »Rada bi stanovala na deželi, sovražim mesto.« Ti pa morda praviš: »Če bi le imel zanimivo delo, če bi napredoval ali če bi imel veliko denarja, se ne bi nikoli dolgočasil.«
So krive tvoje okoliščine?
Mlad moški, George, je nenavadno naglo postal podpredsednik velikega podjetja. »Mojemu jazu je to ugajalo«, je rekel. »Lepo zveneči naziv, še lepša pisarna, toda kaj sem s tem še dobil? Bil sem sicer zadovoljen s seboj, ampak dolgočasil sem se«, je rekel. »Zatem, ko sem dosegel cilj in dokazal, da obvladam to delo, mi ni veliko več ostalo.«
Celo zelo bogati in znani ljudje – ki si s svojim denarjem lahko takorekoč vse kupijo – se dolgočasijo. Roger Rosenblatt, soizdajatelj časopisa Time, je govoril o zapravljivem življenju superbogatih in dodal: »Nad čim se pritožujejo največji zapravljivci denarja na svetu, zatem, ko so si kupili velike hiše, velike vrtove in velike živali, prirejali družabna srečanja in zbirali okrog sebe ljudi? Da se dolgočasijo. Dolgočasijo.« Zato ne ugled, ne denar, ne ugledno delo in tudi ne najboljši življenjski pogoji sami po sebi ne odpravijo dolgočasje. Zakaj ne? Ker je dolgočasje v bistvu problem duševnega razpoloženja.
Stvar razpoloženja
Verjetno misliš, da je pilotiranje modernih letal izredno zanimivo in vznemirljivo. Toda večina pilotovega dela se ponavlja in lučke na komandni plošči lahko dolgočasijo. Samo če nenehno misli na varnost mnogih potnikov, ki so mu zaupani, tedaj premaga občutek dolgočasja.
Zato sploh ni važno koliko smo stari, kaj delamo ali kdo smo, pomembno je le, kako gledamo na našo življenjsko situacijo. Če se že dolgočasimo, to ni tako zelo odvisno od zunanjih okoliščin in vplivov kot od tega, kako mi na to reagiramo.
Nekdo, ki se dolgočasi, je v duševnem stanju, ki se ga lahko primerja s situacijo zapornika v samici. Zapornika ne sme nihče obiskati. Njegova celica je brez oken. Nima časopisov in knjig, ne radia in ne televizije, in z nikomer se ne more pogovarjati. To pa ne povzroči samo dolgočasja, temveč često popolno motenost. Zakaj? Enostavno zato, ker zapornika nihče in nič ne spodbuja. Njegova čutila sicer to želijo, ampak on jih ne more zadovoljiti.
Ti lahko svoje misli vtakneš takorekoč v »samico«, tako da se ločiš od vsega, kar bi te lahko spodbujalo. Zato je potrebno, da se začneš z nečim ukvarjati in da spodbudiš svojega duha. Kaj pa lahko narediš, da bi se začel zanimati za nekaj, kar bi te spodbudilo?
Kako preženeš dolgočasje
»Karkoli bi že delali, vse jih dolgočasi. Pridejo domov, vključijo televizor in nato gledajo in gledajo. Nimajo nobenega hobija. Zato se ni treba čuditi, ko pravijo, da jim je dolgčas«, je rekel najstnik Patrick o mnogih svojih prijateljih. Kako prav ima! Nobene spodbudne dejavnosti. Posledice? Dolgčas. Toda če človek nekaj dela, to zaposli tudi njegove misli.«
»Če se začnem dolgočasiti«, je rekla Gina, »vzamem papir in svinčnik in rišem. V tem tako uživam, da kar ne morem nehati!« Filip, pravtako mlad človek, pa je rekel: »Zapišem si stvari, ki jih želim vsak dan narediti – praktične stvari. In vedno si vzamem nekaj časa za branje.«
Milijoni ljudi gledajo igre nogometnih svetovnih prvenstev, toda koliko od teh gledalcev je že igralo nogomet, četudi le s prijatelji? In če milijoni ljudi uživajo pri poslušanju glasbe, koliko bolj bi jih veselilo, če bi sami igrali kakšen instrument! Lucinda je pripovedovala: »Čim imam čas, grem igrat tenis, zvečer pa vadim kitaro. Pravzaprav nas je več, ki skupaj vadimo in to je zares zabavno!«
Kako pa je s teboj na delovnem mestu ali v šoli? Ali si marljiv in se trudiš, da bi sodeloval tudi s svojimi mislimi, tedaj boš zadovoljen. Razen tega boš priznan – in to te gotovo ne bo dolgočasilo! V Bibliji je rečeno: »Vidiš moža, ki je spreten pri svojem delu? Pred kralji bo še stal, ne bo ostal pri nizkih!« (Pregovori 22:29, EI) Zato se potrudi, dokler hodiš v šolo. Pridobi si osnovno izobrazbo, ki ti bo lahko pomagala, da boš postal spreten na svojem delovnem mestu. Če že imaš svoj poklic, potem se nadalje izobražuj in se zanimaj za svoje delo. Če si uspešen, boš gotovo zadovoljen, ne bo ti dolgčas. Vedno sicer ni tako, to nam je pokazal primer mladega moškega, Georga, o katerem smo na začetku govorili. Da, razen dela in uspeha pri delu je, če hočeš, da se ne bi nikoli dolgočasil, potrebno storiti še nekaj.
Življenje ki se zares izplača
»Ljudje, ki so v življenju uspeli, so ugotovili, da lahko zunanji dejavniki kot so denar, dopust in materialne dobrine sicer zmanjšajo nezadovoljstvo, ... ampak povečati ga ne morejo«, je pisal Sol Landau, poklicni svetovalec ljudem srednjih let, v razpravi o osebah, »ki so svoje sanje lahko uresničile«. Na koncu je pojasnil: »Samo notranji dejavniki, ki hranijo duha, lahko to storé.« Da bi življenje bilo smiselno, mora imeti tudi duhovne razsežnosti.
Morda imaš vse predmete ali izume tega sodobnega časa, pa se kljub temu dolgočasiš. Jezus Kristus je rekel: »Življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja.« (Lukež 12:15, EI) Občutiti moraš, da v svojem življenju delaš nekaj, kar se izplača.
Jezus je povabil svoje naslednike, naj sodelujejo v taki dejavnosti. »Hodíta za menoj in napravil vaju bom za ribiča ljudi«, je rekel. (Matevž 4:19, EI) Tako kot Jezus bi naj bili pomagali ljudem, oznanjali naj bi jim dobro vest o Božjem Kraljestvu. Ta vest je zares lahko spremenila življenje ljudi, ki so jo sprejeli. Kako srečni so vendar morali biti, ko so videli, da je njihova vest dobro delovala na ljudi, ki »so bili izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja«! Lahko si zamisliš, kako zelo so bili zadovoljni, ko so videli, da so pijanci, tatovi, zasmehovalci in spolni sprevrženci, postali čisti in odgovorni ljudje, ki so lahko spoštovali sami sebe. (Matevž 9:36, EI; 1. Korinčanom 6:9—11)
Tudi danes so učenci Jezusa tisti, ki so »ribiči« – Jehovine priče. Med njimi je na desettisoče mladih ljudi, in mnogi izmed njih porabijo mesečno po 90 ur da drugim sporočajo to učinkovito vest. Ta dejavnost se razen tega, da je spodbudna, tudi izplača.
Veliko mladih ljudi je tudi zaposlenih v eni izmed mnogih podružnic Skupnosti Stražnega stolpa, kjer tiskajo biblijsko literaturo kot je ta, ki jo imaš v roki. V tiskarni Stražnega stolpa v Angliji na primer, dela tudi devetnajstletni Andrew. Je delavec iz skupine petih oseb, ki delajo na 23 m dolgem ofsetnem stroju, ki tiska stotisoče izvodov časopisa Prebudi se! in Stražni stolp. Kako gleda Andrew na svoje delo, veže namreč časopise, ki pridejo iz tiska, 32 000 na uro!
»Delo je lahko skrajno dolgočasno, seveda, če bi tako mislil o njem«, je priznal. »Toda to je nujno delo in tudi naporno. Najvažnejše je, da je to smiselno delo, ker naj bi ti časopisi pomagali drugim najti pot v življenje. Pogosto razmišljam, kam vse bodo prišli ti časopisi in koliko dobrega bodo povzročili.« Delo se mu ne zdi dolgočasno, ker pravilno gleda nanj, ve, da s tem pomaga reševati življenja ljudi.
Verjetno ne boš imel priložnosti, opravljati isto delo kot Andrew. Toda dejavnost kristjana je zanimiva tudi drugače. Zakaj ne bi o tem povprašal Jehovine priče? Nikakor se ti ni treba dolgočasiti. Krščansko življenje in krščanska dejavnost preženeta dolgočasje.
[Slika na strani 20]
Pravilno gledišče do dela je tisto, ki premaga dolgčas