Kdaj bi naj prišel Mesija?

V BABILONSKEM Talmudu je zanimiva legenda o Jonatanu Ben Uzzielu, prevajalcu aramejskih parafraz hebrejskega preroka Targuma. Po tej legendi je Jonatan želel hagiográfo, zaključni del Hebrejskih spisov, prevesti v aramejščino. Tedaj pa mu je neki »glas iz nebes« zapovedal, da naj tega ne dela, ker je v tem delu spisov zapisan datum prihoda Mesije.

Zanimivo je, da Danielova prerokba (knjiga Daniela pripada k hagiográfi), kot smo že videli, izrecno govori o Mesiji, in navaja tudi časovno napoved njegovega prihoda. Še enkrat bomo pregledali, kaj piše v Danielu, v 9:24–27:

»Sedemdeset (letnih) tednov je določenih nad tvojim ljudstvom in nad tvojim svetim mestom, da se ukroti odpad in napravi konec grehu in se poravna greh, in da se uvede večna pravičnost. ... Vedi torej in razumi: Od časa, ko izide povelje, da se obnovi Jeruzalem, do Maziljenca-kneza, bo sedem (letnih) tednov, in za dvainšestdeset (letnih) tednov bo zopet pozidan trg in jarek in to v času stiske. Po dvainšestdesetih (letnih) tednih bo Maziljenec odstranjen. ... In trdno zavezo bo sklenil z mnogimi za en (letni) teden in sredi (letnega) tedna bo razveljavil žrtve in daritve.« (NS)

Upoštevajmo, da je rečeno, da mora to časovno obdobje biti dolgo »sedemdeset (letnih) tednov«. Tukaj uporabljeni hebrejski izraz pomeni dobesedno »sedemdeset tednov« ali »sedemdeset sedmic«. Židovski učenjaki so na splošno menili, da vsak tak teden ne šteje sedem dni, temveč sedem let. Zato prevaja Leopold Zunz v svojem prevodu hebrejski izraz s »sedemdeset (letnih) tednov«. (Pa tudi Moffatov in tudi naš prevod.) Tako je celotno razdobje »sedemdesetih let« dolgo 490 let.

Kdaj se je začelo to razdobje 490 let? Po prerokbi bi se naj začelo, ko bo »izdano povelje, da se obnovi Jeruzalem«. Je bilo kdaj kaj takšnega zapovedanega?

Daniel je še živel, ko je kralj Perzije, Cir, 538/537 pr. n. št. izdal povelje, naj se tempelj v Jeruzalemu obnovi, toda šele kakšnih sto let pozneje je izšlo »povelje«, da se obnovi Jeruzalem. V Nehemiji 2:1–8 se poroča, da je takšno povelje izdal kralj Artakserkses Longimanus v 20. letu svoje vladavine. Kdaj je to bilo? Po zanesljivih zgodovinskih virih je Artakserkses zavladal 474. pr. n. št.; njegovo dvajseto leto vladanja in s tem leto, ko je izrekel povelje, bi bilo torej leto 455 pr. n. št.a Torej se je 490 letno razdobje pričelo leta 455 pr. n. št.

Toda kdaj v teh 490 letih naj bi prišel Mesija? Upoštevajmo, da je teh 70 tednov razdeljenih v tri razdobja: 7 tednov, 62 tednov in en teden. Razen tega je v prerokbi rečeno, da se bo pojavil Mesija po 7 tednih in 62 tednih, ali po 69 »letnih tednih«, torej po 483 letih. Iz tega lahko sklepamo, da bi se naj Mesija pojavil 483 let po letu 455 pr. n. št., ali leta 29 našega štetja.

Poleg tega prerokba pokaže, da bo Mesija odstranjen po 62 tednih (ki sledijo sedmim tednom) in to je v zadnjem tednu. Zadnje obdobje sedmih let se je štelo od 29. n. št. do 36. n. št. Kdaj v tem zadnjem tednu bi torej moral umreti? Takole beremo: »V polovici tedna odpravi Mesija klalno in jedilno daritev.« (EI) Ker prerokba tudi pove, da bodo s smrtjo Mesije grehi zares poravnani, vse živalske žrtve, darovane v templju zatem, ko je Mesija umrl, niso imele več smisla. Po prerokbi nam je torej jasno, da bi naj bil Mesija umrl »na polovici (letnega) tedna« ali leta 33 n. št. Je prišel Mesija 29. leta n. št. in 33. n. št. umrl?

Kot smo že videli, so Judje v prvem stoletju hrepeneče pričakovali Mesijo. (Lukež 3:15) Toda od vseh, ki so trdili, da so Mesije prvega stoletja, se je leta 29. n. št. pojavil samo eden in samo eden je umrl leta 33 n. št. in to je bil Jezus iz Nazareta! (Primerjaj Lukež 3:1, 3.)

Kakor smo videli, Jezusovi učenci v prvem stoletju niso le usklajevali dogodke iz Jezusovega življenja s prerokbami Hebrejskih spisov, temveč tudi z Jezusovim pojavljanjem po njegovi smrti. Ti dogodki so jih prepričali, da je vstal iz mrtvih in da se bo nekega dne vrnil in zavladal kot mesijanski Kralj, ki bo vpeljal napovedan čas miru.

Kako pa je z nami? Od Jezusove smrti je minilo skoraj 2000 let, in še vedno čakamo na napovedan čas miru. Vendar je Jezus napovedal, kako bo izgledal svet v »zadnjih dneh« sedanjega sestava stvari in ko bo vzpostavljeno Božje mesijansko Kraljestvo. (Matevž, 24. poglavje in Lukež, 21. poglavje.)

Današnje razmere nam torej pokažejo, da lahko doživimo čas, ki je v Bibliji takole opisan: »Tedaj bo volk prebival z jagnjetom, panter bo ležal s kozličkom. ... Lev bo jedel slamo kakor govedo«, in »nič hudega ne bodo (ljudje) storili, nič pogubnega naredili«. (Izaija 11:1–10, EI)

[Podčrtna opomba]