Pridigar

2 Potem sem si rekel: »Preizkusil bom, kakšne užitke* prinaša življenje, in videl, ali me bo to osrečilo.« Ampak tudi to je bilo nesmiselno.

3 Odločil sem se preiskati, kaj dobrega prinese pitje vina,+ vendar nisem nikoli popil toliko, da bi izgubil razsodnost. Predajal sem se celo neumnostim. Hotel sem namreč ugotoviti, kaj je za človeka najboljše, da dela teh nekaj dni svojega življenja pod nebom. 4 Lotil sem se velikih del.+ Zgradil sem si hiše+ in zasadil vinograde.+ 5 Uredil sem si vrtove in parke ter v njih zasadil najrazličnejše sadno drevje. 6 Naredil sem si zbiralnike vode, da sem z njo namakal nasad mladih dreves. 7 Priskrbel sem si služabnike in služabnice+ ter imel doma rojene služabnike. Nabavil sem si tudi veliko živine – tako velike kot male živali+ – več od vseh, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu. 8 Nakopičil sem si srebro in zlato,+ zaklade, kakršne imajo le kralji in province.+ Priskrbel sem si pevce in pevke ter to, kar je moškim v veliko veselje – družbo ženske, da, mnogih žensk*. 9 Postal sem velik, večji od vseh, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu.+ Še naprej sem bil moder.

10 Odrekel se nisem ničemur, kar sem si zaželel*.+ Prikrajšal se nisem za noben užitek*. Moje srce se je veselilo zaradi vsega mojega dela in to je bilo plačilo za ves moj trud.+ 11 Ko pa sem razmišljal o vsem, kar sem s svojimi rokami naredil, in o vsem, kar sem z velikim trudom dosegel,+ sem ugotovil, da je vse tako nesmiselno kot lovljenje vetra.+ Nič pod soncem nima prave vrednosti*.+

12 Potem sem se odločil preiskati modrost, norost in neumnost.+ (Kaj lahko namreč še naredi človek, ki pride za kraljem? Samo to, kar je že bilo narejeno.) 13 Ugotovil sem, da ima modrost prednost pred neumnostjo,+ tako kakor ima svetloba prednost pred temo.

14 Modri ima odprte oči*,+ neumni pa hodi v temi.+ Ugotovil sem tudi to, da bosta oba končala enako.+ 15 Potem sem pomislil: »Končal bom enako kot neumnež.+ Kaj mi potem koristi tolikšna modrost?« Zato sem si rekel: »Tudi to je nesmiselno.« 16 Niti spomin na modrega niti spomin na neumneža ni trajen.+ V dnevih, ki prihajajo, bo vsak pozabljen. In kako bo umrl moder človek? Tako kakor neumnež.+

17 Zato sem zasovražil življenje,+ saj sem dobil občutek, da vsako delo, ki se opravlja pod soncem, spremljajo težave. Vse je namreč tako nesmiselno+ kot lovljenje vetra.+ 18 Zasovražil sem vse, za kar sem se toliko trudil*,+ ker bom moral to zapustiti človeku, ki bo prišel za menoj.+ 19 Kdove ali bo moder ali neumen.+ Pa vendar bo prevzel oblast nad vsem, kar sem si z velikim trudom in modrostjo pridobil v življenju*. Tudi to je nesmiselno. 20 Zato sem začel obupavati nad vsem, za kar sem se toliko trudil in si prizadeval*. 21 Naj človek še tako pridno dela in si pri tem pomaga z modrostjo, znanjem in spretnostmi, mora potem vse prepustiti nekomu, ki se za to ni trudil.+ Tudi to je nesmiselno in velika tragedija*.

22 Kakšno korist ima človek od vsega svojega dela in zagnanosti, ki ga žene,* da se toliko trudi pod soncem?+ 23 Vse življenje mu namreč njegovo delo prinaša bolečine in nezadovoljstvo;+ še ponoči njegovo srce nima miru.+ Tudi to je nesmiselno.

24 Za človeka ni nič boljšega, kot da jé in pije ter uživa pri svojem delu*.+ Ugotovil sem, da je tudi to od pravega Boga,+ 25 saj ni nikogar, ki bi jedel ali pil boljše kot jaz.+

26 Pravi Bog daje človeku, ki mu ugaja, modrost, znanje in veselje,+ grešnika pa zaposli s tem, da zbira in spravlja skupaj imetje, ki ga na koncu dobi tisti, ki Bogu ugaja.+ Tudi to je tako nesmiselno kot lovljenje vetra.