Bann zanfan i “en leritaz sorti kot Zeova”
KWA ki vin dan ou lespri ler ou tann sa mo “leritaz”? Petet ou mazin larzan, en bout later oubyen en lobze presye ki’n dan ou fanmir pour plizyer zenerasyon. Nenport keksoz ki i ete, en leritaz i vreman presye e ou sirman anvi pran swen avek li.
Labib i dir ki bann zanfan i “en leritaz sorti kot Zeova.” (Ps. 127:3) Alor bann paran ki kontan Zeova i vwar zot zanfan konman bann kado presye sorti kot zot Papa ki dan lesyel. Zot anvi fer tou sa ki zot kapab pour zot zanfan an sekirite e zot fer sir ki zot zanfan i an bonn sante, zwaye e zot ed zot zanfan pour annan en bon lanmitye avek Zeova.
Malerezman, ozordi serten paran pa konsider zot zanfan konman en rekonpans sorti kot Bondye. (Iza. 49:15; 2 Tim. 3:1-3) I annan lezot paran ki anvi pran swen avek zot zanfan me zot vwar li difisil parski zot rankontre diferan problenm. Ki serten sa bann problenm ki fer li difisil pour en paran pran swen avek son zanfan? Ki Zeova i ekspekte avek bann paran? Ki mannyer bann paran ki kontan Zeova i kapab elve zot zanfan pour vin bann adilt ki ere?
BANN PROBLENM KI ZOT RANKONTRE
Presyon sorti kot fanmir ek lezot. Dan serten parti lemonn, bann paran ki annan plizyer zanfan i pli ganny respekte par lezot dan kominote. Sa i fer ki bann fanmir ek vwazen en koup i kapab met presyon lo sa koup pour annan plizyer zanfan, petet menm plis ki zot kapab pran swen avek.
Zot enkyet konsernan lavenir. Dan bann pei kot en kantite pti zanfan i mor akoz maladi, napa ase manze e napa ase dokter, serten koup i annan en kantite zanfan parski zot anvi fer sir ki omwen serten parmi zot zanfan i viv e grandi ziska zot vin adilt. I annan lezot koup ki kapab swazir pour annan en kantite zanfan pour fer sir ki i annan dimoun pour pran swen avek zot ler zot vin vye. Sa i arive sirtou dan bann pei kot gouvernman pa ed oubyen donn larzan bann dimoun aze.
I difisil pour anpes lansentman. Dan lezot landrwa, serten koup pa vreman ganny akse avek kontraseptif. Tandis ki i annan lezot ki ganny akse avek kontraseptif me sa bann prodwi pa bann bon kalite e zot per ki kalite lefe sa bann kontraseptif i kapab annan lo zot lekor. I annan lezot ankor ki pa kapab aste kontraseptif parski i tro ser.a
KI ZEOVA I EKSPEKTE AVEK BANN PARAN?
Pas letan avek sakenn parmi ou bann zanfan
Ou bezwen fer sir ki ou zanfan i ganny sa ki i bezwen fizikman. Zeova in konfye bann paran sa responsabilite pour donn zot zanfan ki anba laz, sa ki zot bezwen fizikman. I ekspekte ki zot pare pour travay dir pour donn tou zot zanfan manze, lenz ek en landrwa reste. Zeova i osi ekspekte ki paran i ansenny zot zanfan. Alor bann paran ki kontan Zeova pa anvoy zot zanfan lekol en landrwa ki lwen avek lakour. O kontrer, zot fer sir ki zot zanfan i reste avek zot dan lakour ziska ki zot zanfan i grandi pour zot kapab ganny sa ledikasyon neseser ki pou ed zot dan zot lavi. Paran i osi fer sir ki zot pas letan avek sakenn parmi zot bann zanfan pour ki zot zanfan i kapab santi zot sen e sof e ki zot paran i kontan zot. Zeova i rezonnab, i pa ekspekte ki bann paran i ris. Anfet, Zeova ti swazir en koup ki ti travay dir me ki ti pov pour vin paran son Garson.—Mat. 13:55, 56; Lik 2:24.
Prensip Labib: “Sirman, si en dimoun pa pran swen avek son prop fanmir e sirtou avek bann ki dan son prop lakour, i’n abandonn lafwa e i pli pir ki en dimoun ki napa lafwa.”—1 Tim. 5:8.
Zeova i konpran ki paran i kapab bezwen led pratik anmezir zot vyeyi. Anfet, en fason ki zanfan i kapab onor zot paran i par fer laranzman pour pran swen avek zot paran ler zot paran in vyeyi. (Egz. 20:12; 1 Tim. 5:4) Me par kont, Zeova i kontan ler paran i premyerman reflesir lo ki mannyer zot pou pran swen avek zot zanfan olye lo ki mannyer zot zanfan i kapab pran swen avek zot pli tar.—2 Kor. 12:14.
Ou bezwen fer sir ki ou zanfan i ganny sa ki i bezwen spirityelman. Bann paran Kretyen i osi annan sa responsabilite pour ansenny zot zanfan pour kontan e ador Zeova. Pour Zeova, sa i sa keksoz pli enportan ki en paran i kapab ansenny son zanfan.—Det. 6:6, 7.
Prensip Labib: “Kontinyen elve zot [zanfan] dapre disiplin ek gidans Zeova.”—Efe. 6:4.
ZEOVA I ANVI KI OU REISI
Koz avek ou konzwen davans konsernan konbyen zanfan zot pou kontan annan
Plàn davans. Si ou pe plàn annan zanfan, reflesir byen lo ou sirkonstans. Par egzanp, si ou annan plizyer zanfan, eski ou pou annan ase larzan pour donn zot manze, lenz e pour anvoy zot lekol? Si non, koz avek ou konzwen konsernan lakantite zanfan ki zot pou annan ki pou permet zot donn sak zanfan sa ki Zeova i ekspekte zot donnen. Byensir, Zeova i konpran ki pa tou keksoz ki ariv parey nou’n plàn. (Ekle. 9:11) Me Zeova pou beni ou zefor pour vin sa kalite paran ki i anvi ou vini.
Prensip Labib: “Bann plan en dimoun ki travay dir pou reisi, me tou bann ki azir tro vit pou sirman vin pov.”—Prov. 21:5.
“Lekel parmi zot ki oule konstri en lakaz ki pa premyerman asize e kalkile konbyen i pou kout li pour vwar si i annan ase larzan pour li fini li?”—Lik 14:28.
Met Zeova premye dan ou fanmir. Fer sir ki ou servis pour Zeova i sa keksoz pli enportan pour ou fanmir. Si ou deza annan zanfan, pran letan pour ansenny sakenn parmi zot pour kontan Zeova. Ed zot pour ekoute e aprann pandan renyon. Fer sir ki tou le semenn zot fer Ladorasyon Fanmir. Ansenny ou zanfan ki mannyer pour anons sa bon nouvel. Pa bezwen ekspekte ki ou zanfan ki pli vye oubyen en lot dimoun dan ou fanmir i fer sa bann keksoz. Sa i ou responsabilite. I pran letan ek zefor pour ed ou zanfan pour kontan Zeova me ou pou kontan ler ou vwar ou zanfan pe servi Zeova dan lazwa.
Prensip Labib: “Napa en pli gran lazwa ki ler mon tande ki mon bann zanfan pe kontinyen reste dan laverite.”—3 Zan 4.b
Annan konfyans dan Zeova. Ki swa ou pe mazin annan zanfan oubyen ou deza annan zanfan, annan konfyans ki bann standar Zeova i pli enportan ki koutim ek kiltir bann dimoun dan kominote.
I pran letan ek zefor pour pran swen avek bezwen spirityel ou zanfan
Si ou swazir pour pa annan bokou zanfan, annan konfyans ki Zeova pou pran swen avek ou dan ou vye zour. Malgre sa ki lezot i krwar, pa bezwen santi ki ou bezwen annan zanfan zis pour zot kapab fer ase larzan pour pran swen avek ou ler ou’n vin vye. Pa zanmen per ki ou pou ganny abandonnen. Zeova in promet pou pran swen avek ou e i toultan gard son promes.—Zoz. 23:14.
Prensip Labib: “Annan konfyans dan Zeova avek tou ou leker e pa bezwen depan lo ou prop lentelizans. Depan lo li dan tou sa ki ou fer e i pou fer ou bann santye drwat.”—Prov. 3:5, 6.
“Mon ti zenn e aprezan mon’n vin vye, me mon pa’n zanmen vwar okenn dimoun ki fer sa ki byen ganny abandonnen, ni son zanfan pe rod dipen.”—Ps. 37:25.
“Kontinyen rod Rwayonm ek ladrwatir Bondye premye e i pou donn zot tou lezot keksoz.”—Mat. 6:33.
Zanfan i bann kado presye ki Zeova in konfye bann paran. I bezwen ki Zeova i vreman kontan ler i vwar bann paran pe pran swen avek zot zanfan parey i anvi zot fer. Pour zot, sa ki Zeova i demann zot i pli enportan ki kiltir ek koutim bann dimoun dan zot kominote. I pour sa rezon ki zot plàn ki kantite zanfan zot pou annan, zot fer sir ki zot kapab donn tou zot zanfan sa ki zot bezwen fizikman, emosyonnelman e spirityelman. Ler zot fer sa, bann koup Kretyen i montre ki zot zanfan i bann kado ki zot kontan e ki zot zanfan i “en leritaz sorti kot Zeova.”
a Sak koup ki pou deside ki kantite zanfan zot pou annan, kan ki zot pou annan zanfan e si zot pou servi kontraseptif oubyen non. Personn pa devret ziz zot pour bann desizyon ki zot in fer. (Rom. 14:4, 10-13) An plis, bann koup marye i gard antet sa konsey ki dan 1 Korentyen 7:3-5.
b Menm si dan sa verse sa mo “zanfan” pe refer avek bann disip ki Zan ti’n ansenny laverite. Bann paran i santi menm parey konsernan zot zanfan ki servi Zeova.