Vprašanja bralcev

Ali Jezusove besede iz Mateja 19:10–12 namigujejo, da tisti, ki se odločijo ostati samski, po čudežu prejmejo dar samskosti?

Razmislimo, v kakšnih okoliščinah je Jezus povedal te besede o samskosti. Ko so k njemu prišli farizeji in ga vprašali glede razveze, je pojasnil, kako Jehova gleda na zakonsko zvezo. Postava je možu sicer dovoljevala, da je svoji ženi napisal potrdilo o razvezi, če je na njej našel »kaj nespodobnega«, toda od začetka ni bilo tako. (5. Mojz. 24:1, 2) Nato je Jezus rekel: »Vsak, ki se od svoje žene razveže, razen če se zaradi nečistovanja, in se poroči z drugo, prešuštvuje.« (Mat. 19:3–9)

Ko so učenci to slišali, so dejali: »Če pa je z možem in njegovo ženo tako, potem se ni priporočljivo poročiti.« Jezus jim je odvrnil: »Teh besed ne sprejmejo vsi, ampak samo tisti, ki imajo ta dar. So namreč evnuhi, ki so se takšni že rodili iz materinega telesa, in so evnuhi, ki so jih takšne naredili ljudje, so pa tudi evnuhi, ki so se sami naredili evnuhe zaradi nebeškega kraljestva. Kdor je pripravljen tako živeti, naj tako živi.« (Mat. 19:10–12)

Obstajali so torej dobesedni evnuhi in takšni, ki so se sami naredili za evnuhe. Prvi so se taki že rodili zaradi prirojenih hib ali pa so takšni postali kasneje zaradi kake nesreče ali pohabljenja. Drugi so bili sicer primerni za poroko, vendar so se obvladovali in ostali samski »zaradi nebeškega kraljestva«. Podobno kakor Jezus so se odločili za samskost, da so se lahko posvetili delu v prid Kraljestva. Z darom samskosti se niso že rodili niti jim ta ni bil podarjen. Pokazali so pripravljenost, da bi tako živeli. To pomeni, da so si za ta dar namenoma prizadevali.

Apostol Pavel je Jezusove besede še nadgradil, ko je pojasnil, da lahko vsi kristjani – samski ali poročeni – služijo Bogu sprejemljivo, toda če je kdo »trden v svojem srcu«, da bo ostal samski, »stori bolje«. Kaj je s tem mislil? Poročeni morajo del svojega časa in energije nameniti zakoncu, da bi stregli njegovim željam in skrbeli zanj. Samski kristjani pa te odgovornosti nimajo in se lahko v celoti posvetijo Gospodovi službi. Na svojo samskost gledajo kot na »dar« od Boga. (1. Kor. 7:7, 32–38)

Iz Svetega pisma torej spoznamo, da kristjan ne prejme daru samskosti po nekakšnem čudežu. Nasprotno, goji ga, tako da ostaja neporočen, ker želi brez premotitve podpirati delo v prid Kraljestva. Danes se mnogi iz tega razloga v srcu odločijo ostati samski. In prav je, da jih drugi pri tem podpirajo.