Samski stan je lahko blagoslov

»So namreč skopljenci, ki so se iz materinega telesa tako rodili; in so skopljenci, ki so jih ljudje skopili; in so skopljenci, ki so se sami skopili zavoljo nebeškega kraljestva« — Mat. 19:12.

1. Kako so Jehovini služabniki starega časa gledali na zakon in starševstvo v primerjavi s samskim stanom?

MNOGI ljudje ne morejo razumeti, da nekdo daje prednost samskemu stanu. Odkar je Bog Jehova poročil prva dva človeka, Adama in Evo, se je večina članov človeške družine prej ali slej odločila za poroko. Tudi med Božjimi služabniki starega časa se je redko zgodilo, da je ostal kdo samski. Ko se je morala Jeftejeva hči odreči poroke, da je lahko izpolnila očetovo obljubo, je bil to zanjo razlog za žalovanje. Z očetovim dovoljenjem je šla s prijateljicami za dva meseca v gore, ‚jokat za svojim devištvom‘ (Sodn. 11:38). Da, zakon in materinstvo, oziroma očetovstvo so imeli za večji blagoslov kakor samski stan (Ruta 4:13—17; Ps. 127:3—5; Preg. 5:18; 18:22; 31:10; Prop. 9:9).

2. Kako je prihod Jezusa Kristusa na Zemljo spremenil pogled na zakon?

² Šele približno 4000 let po sklenitvi prvega zakona je bil samski stan označen kot nekaj boljšega za določene može in žene. Takrat se je začela nova doba, krščanska doba. Spremembe, ki jih je prinesla, so vplivale tudi na mnenje o samskem stanu in porokah, ki je dolgo časa bilo pri Izraelcih pod staro zavezo. Osnovatelj krščanstva, Jezus, je v odgovoru na vprašanje o razvezi zakona, jasno povedal, da bo med njegovimi učenci spet veljalo prvotno Božje merilo za zakon. Poligamija in tudi razveze iz drugih razlogov kot zaradi zakonske nezvestobe, bi morale biti stvari preteklosti (Mat. 19:4—9).

3. a) Kako so Jezusovi učenci reagirali na njegovo pojasnilo o zakonu kot trajni zvezi? b) Ali so učenci pravilno sklepali glede samskega stanu? c) Zakaj so po Jezusovih besedah nekateri ljudje skopljenci?

³ Kako so Jezusovi učenci reagirali na njegovo pojasnilo o zakonu kot odnosu, ki obvezuje? »Če je taka moževa reč z ženo«, so rekli, »ni dobro ženiti se« (Mat. 19:10). Mislili so, da je bolje ne poročiti se, kot tvegati, da bi imeli nesrečen zakon in takšne zveze ne bi mogli po želji pretrgati. Strah pred nezaželenimi situacijami v zakonu ali nepripravljenost nesebičnega odrekanja v korist partnerja, niso razlogi, da bi nekdo za vsako ceno hotel ostati samski. To se vidi iz besed, ki jih je Božji Sin govoril svojim učencem: »Te besede (o samskem stanu) ne razumejo vsi, nego samo ti, katerim je dano. So namreč skopljenci, ki so se iz materinega telesa tako rodili; in so skopljenci, ki so jih ljudje skopili; in so skopljenci, ki so se sami skopili zavoljo nebeškega Kraljestva. Kdor more razumeti, naj razume!« (Mat. 19:11, 12).

RELIGIOZNI RAZLOG

4. Kateri je najbolj plemeniti razlog za samski stan in zakaj?

⁴ Najplemenitejši razlog za samski stan je torej religiozen razlog. Za nekega moža ali ženo ni bolj vzvišenega življenjskega cilja, kakor posvetiti se delu za Kraljestvo in pomagati ljudem, oprijeti se čudovite nagrade večnega življenja in se ga trdno držati. Ker neporočena oseba nima skrbi in tegob, ki jih ima nekdo, ki je poročen in ima otroke, lahko Bogu bolj neovirano služi. Kako zaželen in poplačan je lahko samski stan!

5. Ali lahko vsi ljudje »sprejmejo« samski stan in kako se to vidi iz navodil, danih glede mož, ki so bili sposobni za diakone in nadzornike?

⁵ Vendar je takšen izbran samski stan samo za tiste, ki ga ‚lahko sprejmejo‘. Med kristjani prvega stoletja jih je bilo malo, ki so bili sposobni za to. To se vidi iz navodil danih glede mož, ki so bili primerni za diakone in starešine. Upoštevalo se je, kakšni predstojniki svojih družin so bili, kar pokaže, da so bili možje dovolj stari za imenovanje, običajno poročeni in so imeli otroke (1. Tim. 3:2, 12; Titu 1:6).

6., 7. Kako lahko nekdo z gotovostjo ve, da »lahko sprejme« samski stan?

⁶ Ker se je večina Božjih služabnikov v minulih stoletjih prej ali slej poročila, nastaja vprašanje, če lahko kdo zagotovo ve, da je eden tistih, ki lahko »sprejmejo« samski stan. Apostol Pavel daje navdihnjeni odgovor: »Kdor pa stoji trden v srcu svojem in nima potrebe, a ima oblast nad lastno voljo, in je tako odločil v srcu svojem, da obvaruje svojo devico, stori dobro« (1. Kor. 7:37).

⁷ Kdor ima »dar« samskega stanu, bi moral sam od sebe spoznati, da je odpoved zakonskega življenja iz religioznih razlogov zanj boljša pot. To ne pomeni enostavno zatreti razjedajočo zahtevo po zakonskem in družinskem življenju. Ne, v srcu mora biti oseba trdno prepričana, da je samski stan zanjo pravilen, in pripravljena naj bo, da se odgovarjajoče trudi ohraniti čistost. Mišljenje ali stališče te osebe ne bi smelo biti omajano, tudi če bi morala ostati nedogleden čas neporočena.

8. a) Ali samski stan naredi ljudi boljše? b) Kakšen je uravnovešen pogled na »darove« v soglasju z Rim. 12:3—8 in kako bi jih morali uporabljati?

⁸ Seveda pa naj nekdo, ki se zaradi Kraljestva lahko odpove zakonu, ne gleda zviška na poročene kristjane. V Božjih očeh zaradi svojega samstva ni nič boljši. Upoštevati bi moral, da je takšen, kakršen je, po nezasluženi Jehovini dobroti. Uravnovešeno stališče, ki naj ga imajo kristjani do svojih »darov«, se vidi iz besed apostola Pavla v Rimljanih 12:3—8:

»Kajti pravim po milosti, ki mi je dana, vsakemu, kdor je med vami, naj ne misli o sebi več, nego se spodobi misliti, temveč naj pazi, da bi mislil zmerno, kakor je Bog vsakemu podelil mero vere. Kajti kakor imamo v enem telesu mnoge ude, a vsi udje nimajo istega opravila, tako smo mnogi eno telo v Kristusu, poedini pa smo udje drug drugemu. Ker pa imamo razne darove po milosti, ki nam je dana: bodisi preroštvo, prerokujmo po razmeri svoje vere; ali službo, bodimo pridni v službi; ali če kdo uči, bodi marljiv v učenju, ali če kdo opominja, v opominjanju; kdor podeljuje, delaj to v preprostosti, kdor je čez kaj postavljen, v skrbljivosti, kdor izkazuje usmiljenje, z veseljem.«

Svojih darov torej ne uporabljajmo za poviševanje nad drugimi, temveč v korist skupščine, za izgradnjo njenih članov.

KDOR NIMA TEGA »DARU«

9. Zakaj je koristno, če odrasli, ki sicer ne morejo ostati samski, s poroko še nekaj let počakajo?

⁹ Toda kako, če bi se kristjan rad poročil? Čeprav morda nima daru, da ostane samski, to ne pomeni, naj se kar se da hitro poroči. Posebno, če je šele v dvajsetih letih, se lahko o življenju še veliko nauči; to so izkušnje pridobljene na področju medčloveških odnosov, v druženju s samskimi, s poročenimi in otroki vseh starosti. Kdor kot odrasel ostane še nekaj let samski, si pridobi izkušnje in spoznanja, ki jih bo uporabil, da se pri izbiri življenjskega partnerja dobro odloči, in da pravilno zadovolji dolžnostim, ki jih prinaša s seboj zakon.

10. Kako takšni teksti, kot so 5. Mojz. 7:3, 4 in 1. Korinčanom 7:39, pokažejo, da se Jehova zanima za zakone svojih služabnikov?

¹⁰ Kristjani ne smejo nikoli pozabiti, da se Najvišji zanima za zakone svojih zvestih služabnikov. Točno ve, da lahko slab zakon katastrofalno vpliva na duhovnost, zato je prepovedal Izraelcem, sklepati zakonske zveze z oboževalci drugih bogov (5. Mojz. 7:3, 4). Enako je apostol Pavel pokazal, da je krščanska vdova »prosta, da se omoži, s komer hoče, samo v Gospodu« (1. Kor. 7:39). Mar naj zato ne sklepamo, da Bog Jehova ne usliši molitev glede iskanja dobrega partnerja, ko vidi, da ga eden njegovih služabnikov resnično potrebuje? Skoraj gotovo, če takšna potreba res obstoja.

11. a) Kaj bi morali narediti kristjani, ki imajo resno potrebo po poroki, niso pa še našli primernega partnerja? Zakaj? b) Kateri biblijski primeri kažejo, da lahko Jehova poskrbi celo za zakonskega partnerja tistemu, ki ga resnično potrebuje?

¹¹ To ne pomeni, da so zakoni sklenjeni v nebesih in da obstoja med mnogimi odraslimi Jehovinimi služabniki za vsakega kristjana idealen zakonski partner. Ne, to samo pomeni, da lahko Jehova poskrbi, da dobijo njegovi zvesti služabniki tisto, kar potrebujejo, v slučaju potrebe tudi zakonskega partnerja, če bi zelo težko ostali neporočeni in čisti (Preg. 19:14). Najvišji je oskrbel Izaku dobro ženo in Ruti dobrega moža. Oba zakona je Jehova bogato blagoslovil, ker so bili v prvi vrsti zainteresirani, da delajo njegovo voljo (1. Mojz. 24:2—4, 12—27, 50, 51, 67; Ruta 1:16, 17; 3:10; 4:13—17). Zato bi morali kristjani, ki imajo potrebo po poroki, vključiti to v svoje molitve in zatem potrpežljivo čakati, v trdnem prepričanju, da se Jehova zanima za njihovo srečo in blaginjo.

OPAZOVATI DOBER ZGLED NEPOROČENIH

12. Zakaj se lahko učimo iz opazovanja primerov ljudi, ki so bili samski in vendarle srečni?

¹² Vsak neporočen, odrasel, če ima dar za samski stan ali ne, lahko ima korist od opazovanja biblijskih primerov tistih, ki so bili neporočeni in vendarle srečni. To lahko napravi njihova lastna življenja — samska bolj smiselna in koristna. Celo zakonski pari lahko imajo korist od opazovanja takšnih zgledov, ker lahko čas in okoliščine poročenemu odvzamejo partnerja in ga tako soočijo z vprašanjem, ali naj se spet poroči ali ne.

13. Na kaj se je Jezus Kristus kot samski mož popolnoma osredotočil in kakšno stališče je imel do službe?

¹³ Kot samski človek je Jezus Kristus gotovo dal najboljši zgled. Povsem se je osredotočil na izvrševanje volje svojega Očeta. »Moja jed je«, je rekel, »da izpolnjujem voljo tega, ki me je poslal« (Jan. 4:34). Božji Sin je zgodaj vstajal in delal pozno v noč; učil je ljudstvo, ozdravljal bolne in osvobajal obsedene od demonov (Marko 1:32; Luk. 21:37, 38). Bil je voljan služiti. To se vidi iz njegovega odgovora gobavcu, ki mu je rekel: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« Biblija poroča: »In iztegnivši roko, se ga dotakne in reče: Hočem, bodi očiščen!« (Luk. 5:12, 13).

14. Kaj pokaže, da se je Jezus veselil družbe mož, žena in otrok?

¹⁴ Omembe vredno je tudi dejstvo, da se je Jezus Kristus v družbi ljudi dobro počutil — med možmi, ženami in otroki. Sprejel je povabilo k običajnim obedom in celo k pojedinam, uporabil je priložnosti, ki so se pri tem nudile za pojasnjevanje važnih naukov (Luk. 5:29—32; 14:1—24). Poročeni možje so bili med njegovimi najboljšimi prijatelji (1. Kor. 9:5). Posebno je bil naklonjen Lazarju in njegovima sestrama Marti in Mariji, in v njihovi hiši v Betaniji je bil verjetno večkrat gost (Luk. 10:38—42; Jan. 11:1, 5). Jezus se je prav tako veselil otrok. Nekoč so učenci poskušali odriniti starše, da mu ne bi prinašali svojih malčkov, da bi se jih dotaknil in nad njimi molil. »Videč pa to Jezus«, pravi Biblija, »se razhudi in jim (učencem) reče: ‚Pustite otročiče, naj pridejo k meni, ne branite jim ...‘ In jemlje jih v naročje ter polagajoč nanje roke, jih blagoslavlja« (Marko 10:13—16).

15. Kaj prispeva, kakor kaže primer Jezusa Kristusa, k temu, da je neporočeni lahko srečen in zadovoljen?

¹⁵ Zgled Jezusa Kristusa pokaže, da morajo neporočeni, ki želijo biti srečni, svoj čas in moči kakor tudi sposobnosti osredotočiti na to, da z nerazdeljenim srcem služijo svojim bližnjim. Odkritosrčno se morajo zanimati za ljudi in najti radost v druženju z možmi, ženami in otroki. Prav tako bi se morali svojega življenja razumno veseliti, brez pretiranega samozatajevanja, »ki nima vrednosti v boju proti zadovoljevanju mesa« (Kol. 2:23, NS).

16. a) Kaj pokaže, da je bil samski stan apostola Pavla resničen blagoslov za druge? b) Ali bi Pavel, če bi bil poročen, lahko opravil tolikšno delo, če upoštevamo njegove besede iz 2. Kor. 11:23—28?

¹⁶ Tudi apostol Pavel, posnemalec Jezusa Kristusa, je kot samski našel resnično zadovoljstvo v svoji sveti službi. Z nezasluženo Jehovino dobroto je bil sposoben delati več od vseh ostalih apostolov; prepotoval je na tisoče kilometrov po kopnem in morju in ustanovil mnoge skupščine v Evropi in Mali Aziji (1. Kor. 15:9, 10). Z ženo in otroki se gotovo ne bi mogel nikoli lotiti tako obsežnega dela za Evangelij, pri čemer je zaradi takratnih razmer večkrat prišel v nevarne situacije. Okrog leta 55 n. št. je lahko rekel zase: »V trudih sem bil obilneje, v ječah obilneje, v udarcih neizmerneje, v smrti (smrtni nevarnosti, NS) mnogokrat« (2. Kor. 11:23). Ker se je Pavel posvetil svoji službi nesebično, z dušo in telesom, je doživel najvišjo srečo, ki prihaja iz dajanja. Zato so ga njegovi soverniki tudi tako ljubili (Dej. 20:24—27, 31—38).

17. Kakšno življenje naj živijo ljudje, ki ostanejo zaradi Kraljestva neporočeni?

¹⁷ Ko je Pavel po navdihnjenju priporočal samski stan, s tem ni spodbujal k sebičnemu, udobnemu ali užitkom predanemu življenju. Ne, priporočal je način življenja, da »skrbi za to, kar je Gospodovega ... brez ovire«. Prost skrbi in bojazni za ženo in otroke, je neporočen lahko popolnoma na razpolago Gospodu Jezusu Kristusu in služi v korist bližnjih (1. Kor. 7:32—35). Na osnovi lastnih izkušenj je bil Pavel prepričan, da so tisti, ki imajo ta dar in so ostali neporočeni, bili srečnejši, če so se posvetili dajanju (1. Kor. 7:40). Pisal je: »Hotel bi pa, da bi bili vsi ljudje, kakor sem jaz; toda vsak ima svoj dar milosti od Boga, ta tako, a drugi tako« (1. Kor. 7:7).

18. a) Kako sta Ana in Tabita dobro izkoristili svoj čas? b) Kako so lahko, opirajoč se na Matevža 28:19, 20, 1. Timoteju 5:10 in Titu 2:3—5 neporočene žene drugim v blagoslov?

¹⁸ Tudi žene najdejo veliko veselje v samstvu. Dober primer je bila Ana. Po sedemletnem zakonu ji je umrl mož, in ostala je neporočena vse do smrti. Kako je izpolnila svoje dni? Duhovne stvari so imele prednost. Celo pri 84 letih ‚ni odhajala od templja in je s postom in z molitvami služila Bogu noč in dan‘ (Luk. 2:36, 37). Tudi so v krščanski skupščini bile pozneje neporočene žene, ki so bile drugim resnično v blagoslov. Tabitaa je morala biti ena izmed njih. »Bila (je) polna dobrih del in miloščin, ki jih je delila.« Šivala je spodnja in zgornja oblačila za potrebne vdove v skupščini (Dej. 9:36, 39). Njena dobra dela vključujejo tudi izkazano gostoljubje kristjanom v njenem domu in pomoč drugim v vseh stvareh (Primerjaj 1. Tim. 5:10). Kot učenka Jezusa Kristusa je brez dvoma drugim govorila o Kraljestvu (Mat. 28:19, 20).

19. Zakaj bi morali ceniti kristjane, ki »sprejmejo« samski stan?

¹⁹ Kakor v prvem stoletju, tako tudi danes neporočeni možje in žene bogatijo krščansko skupščino. Njihova največja radost je v polnem razdajanju za druge — tako znotraj kakor zunaj skupščine. Njihov samski stan je nagrajen, ker ne služijo lastnim interesom, temveč interesom Mojstra in Gospoda Jezusa Kristusa. Mar naj vsi ostali člani skupščine ne cenijo ta njihov dar, ker je tolikim med njimi omogočil opravljati dobre stvari?

20. Zakaj je življenje, kakršnega živijo predani neporočeni kristjani, zadovoljujoče in kakšno spodbudo lahko dobijo iz Izaije 56:5?

²⁰ Ker so se odrekli zakonu in materinstvu oziroma očetovstvu, njihovo življenje ni zapravljeno, temveč smiselno in zadovoljujoče. Nimajo sicer lastne družine, toda v krščanski skupščini imajo mnoge, ki so jim iz srca naklonjeni kakor prave matere in očetje, bratje in sestre, da, kakor sinovi in hčere (Marko 10:30). Srečni so tudi zaradi Jehovinega zagotovila: »Njim dam v hiši svoji in sredi zidov svojih prostora in ime boljše mimo sinov in hčer; ime večno jim dam, ki se ne iztrebi« (Izaija 56:5).

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 364]

Jezus Kristus, ki se je prijetno počutil med vsemi — med možmi, ženami in otroki — je najboljši primer srečnega samskega človeka.

[Slika na strani 365]

Apostol Pavel, ki je samski stan priporočal tistim, ki so imeli ta dar, je dal dober zgled, tako da je apeliral na njihovo vest.