Naj bo tvoj zakon časten

»Častit bodi zakon pri vseh.« (Hebrejcem 13:4)

1. Kaj je vpraševal neki novinar in kako je odgovoril neki soprog?

»ČE bi se ponovno poročili, ali bi vzeli človeka, s katerim ste sedaj poročeni?« — je vpraševal neki znani novinar. Več kot polovica od 50 000 anketiranih je odgovorilo: Da. Kako bi ti odgovoril? Moža kristjana, poročnega 33 let, je tako vprašala njegova žena in on je s smehljajem odgovoril: »Seveda. Ko gledam nazaj, vem da so bili trenutki, ko ni bilo lahko — imela sva probleme. Toda najin zakon je bil vreden truda. Imava nekaj, kar je zelo dragoceno.«

2. Kaj pomeni beseda »časten« v Hebrejcih 13:4?

² Zakon je osnoval Bog in zato lahko zakon nudi pravo zadovoljstvo in srečo. Vseeno pa so mnogi zakoni — celo nekateri krščanski — prenapeti ali prisiljeni. Zato je apostol Pavel spodbujal: »Častit bodi zakon (»naj se gleda nanj, kot na visoko vrednost, dragocenost, ... posebno dragocenost«a) pri vseh.« (Hebrejcem 13:4) Ker povzroča zakon »telesne nadloge«, je izziv kako ohraniti zakon časten. (1. Korinčanom 7:28) Ampak kako lahko to narediš? Najprej moraš priznati enega največjih problemov.

Premalo medsebojnih pogovorov

3., 4. a) Kaj je v zakonu največji problem? b) Kaj pomeni biti »eno telo«?

³ Krščanski par je bil poročen skoraj 20 let. Nepričakovano je njun zakon pretreslo prešuštvo. Kako se je to moglo zgoditi? »Ko sem premišljevala, kaj se je dogajalo vsa ta leta«, je rekla žena, »sem se zavedla, da sva se pogovarjala o gospodinjskih zadevah, celo o svoji službi Bogu. Ampak nisva se pogovarjala o sebi, o nama dvema.« Ker si osebno, čustveno nista bila blizu, je postopoma oslabela zakonska naklonjenost in njen mož je prešuštvoval. Raziskave so pokazale, da je eden glavnih vzrokov razveze ali »zakonov brez ljubezni«, prav to, da se zakonca nista pogovarjala, kar je zelo pomembno.

⁴ Jehova je rekel: »Zato zapusti mož očeta svojega in mater svojo in držal se bo žene svoje, in bodete v eno meso (eno telo, EI).« (1. Mojzesova 2:24) Zakon bi moral biti najbolj zaupen izmed vseh človeških odnosov. On združuje dvoje različnih ljudi — to pa je res kočljiva naloga! Da bi takšna skupnost bila uspešna, se morata zakonca drug z drugim pošteno in odkrito pogovoriti o svojih občutkih.

5. a) Kaj vse ovira medsebojno pogovarjanje? b) Kako so lahko drugi obzirni do zakoncev?

⁵ Kaj ovira takšno pogovarjanje? Včasih je krivo to, da so v nekaterih deželah ljudje zadržani. Nekateri so molčeči in se bojé izraziti svoje občutke. Drugi dovolijo, da jih zasužnji ta sprostitve in materializma željan svet. Bolj se zanimajo za druge stvari kot za svoj zakon. Če ima v nekem zakonu preveč ljudi besedo ali če je kateri zakoncev preveč navezan na starše, lahko tudi to zmanjšuje zaupnost med zakoncema. Vsekakor bi drugi morali upoštevati, da potrebuje zakonski par zasebnost, in si ne bi smeli dovoljevati svoboščin niti zahtevati pozornosti, ki pravzaprav gre zakonskemu tovarišu. (Pregovori 25:17)

6. a) Zakaj lahko postane zakonec podoben »močnemu mestu«, »prepiri« pa železni »pregraji«? b) Kako vprašanja v okviru pomagajo ugotoviti, kako je z vajinim pogovarjanjem?

⁶ Drugi verjetno najbolj splošen vzrok, da se zakonca premalo pogovarjata, pa je omenjen v Pregovorih 18:19: »Užaljen brat je močnejši ko trdno mesto, in prepiri so kakor grajski zapah.« Tako se lahko žena na primer zaupa svojemu možu. Kaj bo, če on prezira ali podcenjuje njene občutke ali jih morda celo kdaj uporabi proti njej? Lahko se zgodi, da se bo njegova žena ogradila z močnim zidom molčečnosti, da bi se ubranila nadaljnjih duševnih ran, in tako postane ‚utrjeno mesto‘. Ponos bo morda kriv »vojne« v nekem smislu in nobeden od njiju noče popustiti. Takšna nepotrebna pričkanja so lahko vzrok, da se zakonca ne pogovarjata o vseh stvareh kot bi se morala, ne znata se pomiriti in med njimi nastane pregraja kot iz železa! Toda kaj se da storiti, da bi se več pogovarjali?

Potrudi se, da se bosta več pogovarjala

7. Kako se iz Filipljanom 2:4 vidi, kaj je potrebno, da bi se lahko več pogovarjali o osebnih zadevah?

⁷ Za svojega zakonskega tovariša se moraš stalno »zanimati«! (Filipljanom 2:4) To zahteva čas za pogovore o osebnih zadevah. Tako si neki krščanski par, na primer, vsakokrat, ko pride mož z dela, vzame čas, da se pogovarjata ob skodelici čaja. Vsaj 15 minut se pogovarjata o svojim mislih in doživljajih, preden se lotita večernih del. Tako delata doslej redno že 27 let!

8. Zakaj je pozorno poslušanje tako važno?

⁸ Toda potrebno je več kot samo govorjenje ali klepetanje. Ko so vprašali krščansko soprogo, kaj ji je na njenem možu najbolj všeč, je odgovorila: »Posluša me. Moj najboljši prijatelj je.« Namesto da ‚poslušaš‘, pozorno poslušaj, to tvojemu tovarišu govori: ‚Zame si pomemben. Rad bi vedel, kaj misliš in čutiš in kaj si doživel — tudi če ni prijetno.‘ Biti dober poslušalec je umetnost srca. Zahteva to, kar je Peter imenoval »sočutje«, kakor tudi »milosrčnost« in »ponižnost«. (1. Petrov 3:8) Zato si zaupajta. Tudi o neznatnih stvareh se pogovorita. Zlijta vajine občutke v besede.

9., 10. Kako lahko zakonci v obnašanju posnemajo Izaka, Manoahovo ženo in Elkano?

⁹ Zamislimo si, kako zaupna sta si bila Izak in Rebeka. Ko je imela skrbi, je lahko svojemu možu izlila srce. »Studi se mi življenje moje«, je nekoč potožila. Se je Izak zato norčeval iz nje? Ne, sočutno jo je poslušal in se potrudil, da jo pomiri. (1. Mojzesova 27:46 do 28:5) Manoahova žena je opazila, da je njen mož zaskrbljen in ga je potolažila. (Sodniki 13:22, 23)

¹⁰ Elkana je opazil čustva svoje žene. Ko je opazil, da je potrta, se je potrudil in s prijaznimi vprašanji ugotovil, kaj teži njeno srce. Vprašal jo je: »Ana, zakaj jokaš? Zakaj ne ješ? Zakaj je žalostno tvoje srce?« (1. Samuelova 1:8, EI) Kakšen pa si ti? Ali hitro prodreš v občutke svojega tovariša? Mu dovoliš, da izrazi svoje občutke, brez strahu, da ga boš obsojal? Včasih je bolj potrebno sočutno uho kot pa kakšen nasvet. (Pregovori 20:5; 21:13)

Pogovor o občutljivih problemih

11.–13. a) Kdaj je oseben pogovor še posebej težak? b) Zakaj je bila Sara zelo vznemirjena? c) Kaj bi bila lahko storila, kako pa je potem bilo?

¹¹ Denimo, da tvoj zakonski partner nekaj dela ali dopušča, kar tebe zelo boli in kar bi lahko celo škodovalo vajinemu zakonu. Kako bi se lahko v tem primeru pogovorila? Doživljaj Abrahama in Sare nam bo pomagal pri tem.

¹² Nekega dne, ko je odstavila svojega sina Izaka, je Sara opazila, da se je Izmael (Abrahamov sin, ki ga je imel z deklo Agaro), »posmehoval«b Izaku. Nedvomno je Izmael, ki je že bil najstnik, svojega petletnega polbrata, ki ga je Bog določil, da postane Abrahamov dedič, zbadal. Sara je bila zelo vznemirjena zaradi takšnega pretečega govorjenja. Kaj bi se bilo zgodilo, če bi bil njen mož nenadoma umrl? Bi mogla Agara druge prepričati, da je njen sin dedič obljube in ne Izak? (1. Mojzesova 17:19; 21:8, 9)

¹³ Sara bi se bila lahko bala, da Abrahamu ne bo to všeč, ker je imel Izmaela rad, in bi bila svoje občutke zatrla. Morda iz drugih zadev tudi ni delala spornih vprašanj in jih je prezrla iz ljubezni. Znana je bila kot žena, ki ‚je poslušala Abrahama in ga imenovala »gospod«‘. (1. Petrov 3:6) Toda to je bila nevarna situacija. Seveda bi bila lahko »kuhala mulo« in uspela, da bo sam uganil, kaj jo teži. Toda ne, Sara je govorila: »Spodi to deklo in njenega sina«, je rekla, »kajti sin te dekle ne bode dedič s sinom mojim, z Izakom.« (1. Mojzesova 21:10)

14. Kako je naredil Abraham, in zakaj?

¹⁴ Abrahamu takšna zahteva niti malo ni bila všeč, in vsaj prehodno je njegova naklonjenost do Izmaela slabo vplivala na njegovo razpoloženje. Ampak, ni ji rekel: ‚Kako si drzneš tako govoriti z menoj! Kdo je glava te družine?‘ Ne. Dejansko mu je Bog rekel: »Naj ti ne bo žal za dečka ne za deklo. Karkoli ti poreče Sara, poslušaj njen glas!« Naslednje jutro je naredil točno tako. To je ohranilo mir in bilo je v soglasju z Božjim namenom — čeprav je Abrahama zelo bolelo! (1. Mojzesova 21:11 do 14)

15, 16 a) Naštej nekaj problemov, ki lahko obremenijo tvoj zakon. b) Kako lahko zakonci posnemajo Abrahama in Saro, in kakšen bo potem izid? Navedi primer.

¹⁵ Danes lahko veliko problemov pritiska na tvoj zakon. Morda se ti zdi, da tvoj zakonski tovariš posveča preveč pozornosti drugi osebi. Raziskave in številne izkušnje pokažejo, da lahko to, če eden od zakoncev posveča preveč pozornosti svojemu prijatelju, posebej še če je ta drugega spola, povzroči napetosti. Ali pa ima tvoj soprog delo ali hodi oziroma se ukvarja s čim, kar slabo vpliva na vajin zakon. Ali pa je postal neobčutljiv do tvojih čustev. Ali, kot Sara, govoriš z njim o takšnih kočljivih zadevah, da bi preprečila morebitno nadaljnjo škodo? In če tvoj zakonski tovariš govori o nečem, kar je zate boleče, ali reagiraš kot Abraham, in resno upoštevaš Božja navodila? Ali ne bo to spodbuda za odkrit pogovor? (Pregovori 27:5)

¹⁶ Seveda pa »ljubezen pokriva grehov obilost«. (1. Petrov 4:8) Zato ne delaj iz vsakega drugačnega mišljenja in iz vsake človeške napake spornega vprašanja. Nekateri pa so se prestrašeni umaknili, niso se pogovorili o resnih problemih; če pa so že o njih govorili, jih je zakonski tovariš podcenjeval. Na žalost takšno obnašanje često povzroči, da je zakon nesrečen. Neka kristjanka je bila precej časa silno potrta, ker se njen mož v intimnih odnosih ni oziral na njene občutke. Čutila je, da jo on »uporablja« samo za svojo zadovoljitev. Že ga je mislila zapustiti. Toda o tem nikoli ni govorila s svojim možem, ker se je bala, da je ne bo razumel. Po nasvetu zrelega kristjana mu je končno razodela, kakšni občutki so se v njej nakopičili. Ni se zavedal, kako deluje nanjo njegovo obnašanje! Od tedaj se je spremenil in njune sreče ta problem ni več motil. Svoj zakon boš obdržal časten, če se boš veliko pogovarjal z zakoncem o osebnih zadevah.

Z ‚zakonom ljubeče dobrote‘ na jeziku

17. Kateri »zakon« naj bi imeli zakonci na jeziku? Razloži.

¹⁷ Ampak naj zato, ker se je potrebno pogovarjati, nepremišljeno govorimo? »Kdor nepremišljeno govori, prebada kakor meč, jezik modrih pa ozdravlja rane.« (Pregovori 12:18, EI) Celo, če imaš prav in najboljše namene, lahko nepremišljena pripomba »prebode« drugega. Zato je za marljivo ženo opravičeno rečeno, da ‚ji je ljubezni uk na jeziku‘ ali »ljubke besede« (EI). (Pregovori 31:26) Njeno dosledno prijazno govorjenje se lahko imenuje ‚zakon‘ ali »uk«. Kako hvaležen je lahko soprog za takšen zakon na jeziku svoje žene, če mu kakšna zadeva ni uspela! Tako je bil neki kristjan zaradi poslovne izgube popolnoma potrt. »Končno si se trudil«, je rekla njegova sočutna žena. »Drugič pa bo šlo bolje.« Kako ga je to dvignilo!

18. Kaj je bilo, ko se je neka soproga še tesneje prijela tega »zakona«?

¹⁸ Posebno, ko kaj dokazujemo, mora biti govorjenje prijazno. Sarkastične izjave prepirljive žene lahko njenega moža odženejo in povzročijo, da bo raje stanoval v suhi puščavi. (Pregovori 19:13; 21:19) Ker se je neka kristjanka precej prepirala, je sklenila, da se točneje drži »zakona ljubeče dobrote«. Kako? »Če me kaj razburi, ne izbruhnem več takoj, kot prej«, je pojasnila. »Poskusim počakati na boljšo priložnost, namreč, ko sva sama. Pazim celo na moj izraz obraza, in svojega moža pred otroki ne ponižujem. To je rodilo spremembo!« Seveda pa bi morala oba, mož in žena upoštevati, kako delujejo njune besede na dobro mnenje drugega o samem sebi. (Pregovori 25:11; Galatom 5:15)

19., 20. a) Kaj vse pomeni, biti »uvideven«? b) Kako je uvidevnost »zadržala« jezo nekega soproga, in kaj se je zatem zgodilo? c) Kaj bi se moral vprašati glede uvidevnosti?

¹⁹ Kaj pa je potrebno, ko so občutki razdraženi? Uvidevnost. »Srce modrega daje pamet njegovim ustom in na njegovih ustnicah množi učinkovitost pouka.« (Pregovori 16:23, EI) Biti uvideven pomeni, videti tudi ozadje. V Nehemiji 8:8 je ustrezna hebrejska beseda prevedena s »pomen, namen, smoter«. Kako lahko uvidevnost ustavi prepir? Ko je prišel soprog domov, je videl, da je žena jezna in da ropota s priborom. »Sploh se ,ne brigaš zame!« je rekla z jokajočim glasom. »Prideš domov in si ves čas na vrtu, jaz pa potrebujem pomoč!« Dejansko je bila za vse kriva izčrpanost. Šele pred kratkim je rodila in znova je pričakovala otroka. Doma se je počutila kot ujetnica. Mož je pokazal, da je uvideven. Prezrl je njen nekrščanski izbruh, ker je spoznal, kaj je razlog. Kaj je rekel? »Žal mi je, draga. Moral bi bil ostati doma in ti pomagati.« Kmalu se je pomirila. Pozneje je rekla: »Moje spoštovanje do njega se je močno povečalo.«

²⁰ Kako resnične so besede iz Pregovorov 19:11: »Razumnost (uvidevnost, NS) dela človeka potrpežljivega, in njegova čast je, spregledati pregrešek«! Ali si tako razumevajoč? Si sposoben razbrati tudi, kaj tiči za določenimi besedami? Ali lahko greš preko česa, kar ti je nekdo storil? Uvidevnost lahko neko prošnjo, ki jo izrečeš drugemu, naredi prepričljivo. Da, zakonski tovariš, ki je obziren in uvideven, je dar od Jehove in veliko prispeva, da je zakon srečen. (Pregovori 19:14)

Upoštevati razlike in nepopolnost

21. Zakaj lahko, če se sprijazniš z razlikami, gledaš na svoj zakon kot dragocen?

²¹ Kljub največjim naporom pri nobenem zakonskem paru ni popolnega soglasja. Vedno bodo določene razlike. Neki potujoči krščanski nadzornik, ki je poročen več kot 25 let, je pripomnil: »Nekateri zakonci pravijo: ‚Midva sva si tako različna!‘ Nato vidita samo še razlike in kmalu ne moreta več živeti skupaj. Seveda imava z ženo v nekaterih stvareh različne okuse, toda imava tudi veliko skupnega. Če gledam predvsem na to, kar imava skupnega, je najin zakon vsak dan več vreden.« Ali si se voljan prilagoditi in sprijazniti z razlikami, ki so v vajinem zakonu?

22. a) Kako lahko zakonski pari dosežejo zadovoljnost? b) Kaj je najmočnejša spodbuda, da ohraniš zakon časten?

²² Popolnega zakonskega tovariša ni. Zadovoljen boš le, če se boš sprijaznil z razlikami in malimi slabostmi. (Kološanom 3:13) Dejansko sta naš odnos do Boga in želja, da bi on ostal naš prijatelj najmočnejša spodbuda, da ohranimo naš zakon časten. Pohvale so vredni tisti kristjani, ki se zaradi svojega odnosa z Jehovo trudijo, da bi bil njihov zakon uspešen.

23. Kako lahko dosežemo, da je naš zakon dragocen?

²³ Vsak zakon, ki se zanemarja, bo oslabel, oziroma izgubil sijaj. Vendar se ga lahko obnovi, če se zakonca iskreno trudita, 1. da bi se čim več pogovarjala na osebni ravni, 2. da imata na jeziku zakon ljubeče dobrote in 3. da se sprijaznita z razlikami in nepopolnostjo. To bo, skupaj z Božjim blagoslovom, povzročilo, da bo tvoj zakon dragocen tudi tistemu, ki ga je osnoval, ne samo tebi.

[Podčrtni opombi]

Se še spomniš?

◻ Zakaj je pogovor na osebni ravni tako važen?

◻ Kako se lahko, če se posnema zgled Abrahama in Sare, izboljša komuniciranje?

◻ Kako pokažemo, da imamo na jeziku »zakon ljubeče dobrote«?

◻ Kako prispeva uvidevnost k temu, da je zakon časten?

[Okvir na strani 8]

Kako je z vajinim pogovorom?

(1) Koliko časa porabita za pogovore?

(2) So vajini pogovori samo poslovni, (zadeve gospodinjstva, otrok, posesti itd.) ali pa se pogovarjata tudi o vajinih mislih in občutkih?

(3) Ali določenih vprašanj in občutkov s svojim zakonskim tovarišem moreš sproščeno obravnavati?

(4) Kako dolgo je že tega, da si svojemu zakonskemu tovarišu nekaj podaril samo iz naklonjenosti?

(5) Kako pogosto se, razen v intimnih odnosih držite za roke ali se drug drugega dotikata?