Pot ljubezni nikoli ne mine

»Hrepenite pa po boljših darovih! In še boljšo pot vam kažem.« (1. KORINČANOM 12:⁠31)

1.–3. a) V čem je učenje izražanja ljubezni precej podobno učenju novega jezika? b) Zaradi česa lahko postane učenje izražanja ljubezni izziv?

ALI ste se že kdaj skušali naučiti kak nov jezik? To je, milo rečeno, izziv! Otrok se lahko jezika seveda nauči že samo s tem, da mu je izpostavljen. Njegovi možgani vztrajno vsrkavajo glasove in pomene besed, tako da se malček že zelo kmalu prav vešče izraža, včasih kar noče in noče nehati. Pri odraslih pa ni tako. Mi se kar naprej opiramo na tujejezični slovar, samo da bi obvladali nekaj osnovnih izrazov v tujem jeziku. Toda sčasoma in s prakso začnemo razmišljati v tem novem jeziku in pogovarjanje postane mnogo lažje.

² Učenje izražanja ljubezni je precej podobno učenju novega jezika. Res je, da nam je ta božanska lastnost že nekoliko prirojena. (1. Mojzesova 1:27; primerjaj 1. Janezov 4:8.) Vseeno pa se moramo izredno naprezati, da bi se naučili izražati ljubezen, še zlasti danes, ko so ljudje tako zelo brezsrčni. (2. Timoteju 3:1–5) Brezsrčnost se včasih kaže že kar v družini. Mnogi odraščajo v osornem okolju, v katerem ljubečih besed praktično ni slišati. (Efežanom 4:29–31; 6:4) Kako se lahko torej naučimo izražati ljubezen, pa čeprav smo je morda redko deležni?

³ Pomaga nam lahko Biblija. Pavel je v Prvem listu Korinčanom 13:4–8 definiral ljubezen. Vendar pa ta definicija ni mehaničen, temveč zelo živ opis delovanja te najvišje oblike ljubezni. Razprava o teh vrsticah nam bo pomagala dojeti bistvo te božanske lastnosti in jo tudi laže izražati. Pa si poglejmo nekatere vidike ljubezni, kot jih je opisal Pavel. V grobem jih bomo razvrstili v tri kategorije: na naše vedenje na splošno, potem, bolj konkretno, na naše odnose z drugimi in na koncu še na našo zdržljivost.

Ljubezen nam pomaga premagati ponos

4. Kaj nam glede ljubosumnosti odkrije Biblija?

⁴ Pavel je Korinčanom po uvodnih besedah o ljubezni napisal: »Ljubezen ni nevoščljiva [ljubosumna, NW].« (1. Korinčanom 13:4) Ljubosumnost se lahko kaže v zavistnem nezadovoljstvu z blaginjo ali dosežki drugih. Takšna ljubosumnost škoduje tako telesno, čustveno kot tudi duhovno. (Pregovori 14:30; Rimljanom 13:⁠13; Jakob 3:14–16; vse NW)

5. Kako nam lahko ljubezen pomaga premagati ljubosumnost, kadar se nam zdi, da so nas spregledali pri kaki teokratični prednosti?

⁵ Glede na to se vprašajte: ,Ali me prevzame zavist, ker se mi zdi, da so me spregledali pri kaki teokratični prednosti?‘ Če odgovarjate pritrdilno, nikar ne obupajte. Biblijski pisec Jakob nas spomni, da je ,težnja k zavisti‘ prisotna v vseh nepopolnih ljudeh. (Jakob 4:5, NW) Ljubezen do bratov in sester vam lahko pomaga, da boste znova razmišljali uravnovešeno. Pomaga vam lahko, da se boste tudi vi veselili z veselimi, ne pa da se boste ob tem, ko bo kdo prejel blagoslov ali kompliment, čutili osebno užaljenega. (Primerjaj 1. Samuelova 18:7–9.)

6. Kakšno resno stanje se je razvilo v korintski občini v prvem stoletju?

⁶ Pavel še doda, da se ljubezen »ne hvali, se ne napihuje«. (1. Korinčanom 13:4) Če imamo kakšen talent ali kakšno sposobnost, se nam s tem ni treba bahati. Očitno je bil to problem nekaterih častihlepnežev, ki so se prikradli v nekdanjo korintsko občino. Lahko da so bili zelo sposobni, kar se tiče razlaganja idej, oziroma so opravljali naloge bolj učinkovito. Morda je bil to, da so opozarjali nase, eden od razlogov, da se je v občini pojavilo strankarstvo. (1. Korinčanom 3:3, 4; 2. Korinčanom 12:20, EI) Stanje je postalo tako resno, da je moral Pavel Korinčane kasneje ošteti, ker so ,prenašali nespametne‘, ki jih je Pavel kritično opisal kot ,prevelike apostole‘. (2. Korinčanom 11:5, 19, 20)

7., 8. Iz Biblije pokažite, kako lahko s svojimi talenti pospešujemo enotnost.

⁷ Podobno se lahko zgodi danes. Nekateri se morda radi bahajo s svojimi dosežki v strežbi oziroma prednostmi v Božji organizaciji. Četudi imamo kakšno spretnost ali sposobnost, ki je drugi v občini nimajo, ali se imamo zato pravico napihovati? Pravzaprav bi morali s svojimi talenti pospeševati enotnost, ne pa povzdigovati sebe. (Matevž 23:12; 1. Petrov 5:⁠6)

⁸ Pavel je napisal, da je Bog, čeprav ima občina mnogo udov, »zložil telo«. (1. Korinčanom 12:19–26) Grška beseda, prevedena z »zložil«, zaznamuje harmonično prelivanje, podobno mešanju barv. Zato se ne bi smel noben član občine napihovati glede svojih sposobnosti in skušati gospodovati nad drugimi. Ponos in častihlepnost nimata kaj iskati v Božji organizaciji. (Pregovori 16:19; 1. Korinčanom 14:12; 1. Petrov 5:2, 3)

9. Katere svarilne zglede posameznikov, ki jim je bilo mar le zase, navaja Biblija?

⁹ Ljubezen »ne išče svojega«. (1. Korinčanom 13:5) Ljubeča oseba ne skuša vplivati na druge, da bi dosegla svoje. V Bibliji imamo glede tega zapisane svarilne zglede. V ponazoritev naj omenimo Delilo, Jezabelo in Atalijo, ženske, ki so vplivale na druge iz lastnih sebičnih razlogov. (Sodniki 16:16; 1. kraljev 21:25; 2. letopisov 22:10–12) Omenimo tudi Absaloma, sina kralja Davida. Kadar je kdo prišel v Jeruzalem po razsodbo, je pristopil k njemu in mu zvito namignil, da je kraljevemu dvoru kaj malo mar za njegove probleme. Potem pa je kar naravnost povedal, da dvor v resnici potrebuje sočutnega človeka, kakršen je sam. (2. Samuelova 15:2–4) Absalom se seveda ni zanimal za zatirane. Mar mu je bilo le zase. Kot samozvani kralj si je pridobil naklonjenost mnogih. Toda nazadnje je doživel hud poraz. Ko je umrl, mu niso naklonili niti dostojnega pogreba. (2. Samuelova 18:6–17)

10. Kako lahko dokažemo, da smo pozorni na interese drugih?

¹⁰ To je svarilo za današnje kristjane, za moške in ženske. Lahko da smo že po naravi obdarjeni z močjo prepričevanja. Morda bi zlahka dosegli, da bi bilo vedno vse po naše, morebiti tako, da bi dominirali v pogovoru ali pa skušali zlomiti drugače misleče. Toda če zares ljubimo druge, bomo pozorni na njihove interese. (Filipljanom 2:2–4) Ne bomo jih izkoriščali ali širili dvomljivih zamisli, ker smo pač bolj izkušeni oziroma zaradi položaja v Božji organizaciji, kakor da je edino naš pogled vreden razmisleka. Raje si bomo zapomnili biblijski pregovor: »Pred pogubo prevzetnost in pred padcem napuh.« (Pregovori 16:⁠18)

Ljubezen pospešuje miroljubne odnose

11. a) Kako vse lahko dokazujemo ljubezen, ki je dobrotljiva in spodobna? b) Kako lahko pokažemo, da se ne veselimo krivice?

¹¹ Pavel je še napisal, da je ljubezen »dobrotljiva« in da se ,ne vede nespodobno‘. (1. Korinčanom 13:4, 5) Da, ljubezen nas bo varovala pred osornostjo, vulgarnostjo ali nespoštljivostjo. Upoštevali bomo čustva drugih. Ljubeč človek bo na primer pazil, da ne bo z ničimer vznemiril vesti drugih. (Primerjaj 1. Korinčanom 8:13.) Ljubezen se ,ne veseli krivice, a veseli se resnice‘. (1. Korinčanom 13:6) Če ljubimo Jehovov zakon, si ne bomo zatiskali oči pred nemoralo oziroma ne bomo imeli za zabavno tisto, kar Bog sovraži. (Psalm 119:97) Ljubezen nas bo navedla, da se bomo veselili reči, ki pospešujejo napredek, ne pa reči, ki delujejo razdiralno. (Rimljanom 15:2; 1. Korinčanom 10:23, 24; 14:⁠26)

12., 13. a) Kako naj bi se odzvali, kadar nas kdo užali? b) Navedite biblijske zglede, ki kažejo, da nas lahko tudi upravičena jeza navede na nespametna dejanja.

¹² Pavel piše, da se ljubezen »ne da razdražiti« (»ni občutljiva«, Phillips). (1. Korinčanom 13:5) Resda je za nas, nepopolne ljudi, povsem normalno, da se razburimo oziroma smo nekoliko jezni, kadar nas kdo užali. Narobe pa bi bilo dolgo časa pestovati zamero ali se jeziti. (Psalm 4:4; Efežanom 4:26) Celo upravičena jeza nas lahko navede na nespametna dejanja, če je ne nadzorujemo, in Jehova nas lahko za to pokliče na odgovornost. (1. Mojzesova 34:1–31; 49:5–7; 4. Mojzesova 12:3; 20:10–12; Psalm 106:32, 33)

¹³ Nekateri dovolijo, da nepopolnost drugih vpliva na njihovo odločitev glede obiskovanja krščanskih shodov ali sodelovanja v službi oznanjevanja. Prej so se mnogi od njih bojevali za vero. Morda so morali prenašati nasprotovanje družine, posmehovanje sodelavcev in podobno. Vse te ovire so pretrpeli, ker so nanje gledali kot na preskušnjo značajnosti, in tudi prav je tako. Kaj pa, kadar nam kak sokristjan reče ali naredi kaj neljubeznivega? Mar ni tudi to preskušnja značajnosti? Prav gotovo je, saj bi z dolgotrajnim kuhanjem jeze lahko ,dali prostora hudiču‘. (Efežanom 4:⁠27)

14., 15. a) Kaj pomeni ,zapominjati si krivico‘? b) Kako lahko posnemamo Jehova v odpuščanju?

¹⁴ Pavel upravičeno dodaja, da si ljubezen »ne zapominja krivice«. (1. Korinčanom 13:5, NW) V izvirniku je tu rabljen knjigovodski izraz, s katerim je Pavel očitno imel v mislih knjiženje prestopka v poslovno knjigo, da ta ne bi utonil v pozabo. Ali bi bilo od nas ljubeče, če bi si za stalno zapomnili kako neprijazno besedo ali dejanje, kakor da jo bomo še kdaj potrebovali? Kako hvaležni smo lahko, da nas Jehova ne preiskuje tako neusmiljeno! (Psalm 130:3) Kadar se kesamo, nam naše napake izbriše. (Dejanja 3:⁠19)

¹⁵ Jehova lahko v tem posnemamo. Kadar se nam namreč zdi, da nas je kdo užalil, ne bi smeli biti pretirano občutljivi. Če radi zamerimo, bomo sebi bolj škodili, kot pa bi nam lahko kdaj škodil človek, ki nas je užalil. (Propovednik 7:9, 22) Zapomniti si moramo, da ljubezen »vse veruje«. (1. Korinčanom 13:7) Seveda nihče od nas ne želi biti lahkoveren, toda tudi pretirano sumničavi ne bi smeli biti do motivov naših bratov in sester. Kadar je le mogoče, razmišljajmo o njihovih nagibih pozitivno. (Kološanom 3:⁠13)

Ljubezen nam pomaga zdržati

16. V kakšnih okoliščinah nam lahko ljubezen pomaga, da smo potrpežljivi?

¹⁶ Pavel nadalje pove, da je ,ljubezen potrpežljiva‘. (1. Korinčanom 13:4) Pomaga nam prestajati preskušnje, morda tudi dalj časa. Mnogi kristjani na primer že leta živijo v versko razdeljenem domu. Drugi so samski, pa ne zato, ker bi se sami tako odločili, temveč zato, ker ne morejo najti ustreznega partnerja »v Gospodu«. (1. Korinčanom 7:39; 2. Korinčanom 6:14) Potem so tu tudi taki, ki se bojujejo z zdravstvenimi problemi, ki jim jemljejo moč. (Galatom 4:13, 14; Filipljanom 2:25–30) V tem nepopolnem svetu res ni človeka, od katerega se v življenju ne bi zahtevala takšna ali drugačna zdržljivost. (Matevž 10:22; Jakob 1:⁠12)

17. Kaj nam bo pomagalo, da bomo vse prenesli?

¹⁷ Pavel nam zagotavlja, da ljubezen »vse pokriva, [. . .] vse upa, vse prenaša«. (1. Korinčanom 13:7) Ljubezen do Jehova bo pripomogla k temu, da bomo zavoljo pravičnosti pretrpeli vsakršne razmere. (Matevž 16:24; 1. Korinčanom 10:13) Ne želimo si sicer trpeti. Ravno nasprotno, prizadevamo si živeti mirno in spokojno življenje. (Rimljanom 12:18; 1. Tesaloničanom 4:11, 12) Toda kadar nastopijo preskušnje vere, jih z veseljem pretrpimo kot del cene, ki jo moramo plačati kot krščanski učenci. (Lukež 14:28–33) Med vztrajanjem pa skušamo ohraniti pozitivno stališče in upamo, da se bodo preskušnje kar najbolje končale.

18. Zakaj je zdržljivost potrebna tudi v ugodnih okoliščinah?

¹⁸ Zdržljivost pa ni potrebna samo v nadlogah. Včasih se zdržljivost nanaša enostavno na to, da vztrajno hodimo po začrtani poti, neglede na to ali se pri tem srečujemo s preizkušnjami ali ne. K zdržljivosti spada tudi ohranjanje dobrih duhovnih navad. Ali na primer glede na svoje okoliščine smiselno sodelujete v strežbi? Ali berete Božjo Besedo in o njej globoko premišljujete ter se v molitvi pogovarjate s svojim nebeškim Očetom? Ali ste redno navzoči na občinskih shodih? Ali vam koristi medsebojno spodbujanje s soverniki? Če da, potem morate biti ne glede na to, ali ste trenutno v ugodnih ali neugodnih okoliščinah, zdržljivi. Ne popustite, »zakaj ob svojem času bomo želi, če ne obnemoremo«. (Galatom 6:⁠9)

Ljubezen je ,boljša pot‘

19. Kako je ljubezen ,boljša pot‘?

¹⁹ Pavel je pomembnost izražanja ljubezni poudaril s tem, da je tej božanski lastnosti rekel ,boljša pot‘. (1. Korinčanom 12:31) V kakšnem smislu pa je ,boljša‘? Pavel je malo pred tem naštel darove duha, ki so bili med kristjani v prvem stoletju nekaj vsakdanjega. Nekateri so bili sposobni prerokovati, drugi so imeli moč ozdravljati bolezni, mnogi drugi pa so govorili jezike. Zares osupljivi darovi! Kljub temu pa je Pavel Korinčanom rekel: »Ko bi govoril človeške jezike in angelske, a ljubezni ne bi imel, bi bil brneča med in zvenčeče cimbale. In ko bi imel proroštvo in bi vedel vse skrivnosti in imel vse spoznanje, in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, a ljubezni ne bi imel, nič nisem.« (1. Korinčanom 13:1, 2) Da, tudi dejanja, ki bi drugače bila vredna, postanejo ,mrtva dela‘, če niso storjena iz ljubezni do Boga in bližnjih. (Hebrejcem 6:⁠1)

20. Zakaj se moramo nenehno naprezati, če želimo negovati ljubezen?

²⁰ Jezus pa navaja še en razlog, zakaj bi morali negovati božansko lastnost, ljubezen. Rekel je: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.« (Janez 13:35, SSP) Beseda »če« daje vsakemu kristjanu oziroma kristjanki možnost, da se odloči, ali se bo učil/-a izražati ljubezen. Konec koncev nas samo dejstvo, da prebivamo v tuji državi, še ne bo navedlo na to, da bi se začeli učiti njenega jezika. Podobno se tudi zgolj z obiskovanjem shodov v kraljestveni dvorani oziroma druženjem s sokristjani avtomatično še ne naučimo izražati ljubezni. Učenje tega »jezika« terja od nas nenehno naprezanje.

21., 22. a) Kako naj bi se odzvali, če ne ustrezamo povsem vsem vidikom ljubezni, o katerih je govoril Pavel? b) V kakšnem smislu lahko rečemo, da »ljubezen nikoli ne mine«?

²¹ Kdaj pa kdaj se bo zgodilo, da ne boste povsem ustrezali vsem vidikom ljubezni, o katerih je govoril Pavel. Toda nikar naj vam to ne vzame poguma. Potrpežljivo se trudite. Vztrajno preiskujte Biblijo in njena načela praktično uporabljajte v svojem ravnanju z drugimi. Nikoli ne pozabite na Jehovov zgled. Pavel je Efežane opomnil: »Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.« (Efežanom 4:⁠32)

²² Prav kakor se nazadnje že veliko laže izražate v novem jeziku, bo tudi izražanje ljubezni sčasoma postalo lažje. Pavel nam zagotavlja, da »ljubezen nikoli ne mine«. (1. Korinčanom 13:8) Ljubezen v nasprotju s čudežnimi darovi duha ne bo nikoli minila. Zato se še naprej učite izražati to božansko lastnost. Po Pavlovih besedah je namreč ,boljša pot‘.

Ali lahko pojasnite?

◻ Kako lahko z ljubeznijo premagamo ponos?

◻ Kako vse nam lahko ljubezen pomaga pospeševati mir v občini?

◻ Kako nam lahko ljubezen pomaga zdržati?

◻ V kakšnem smislu je ljubezen ,boljša pot‘?

[Slika na strani 19]

Ljubezen nam bo pomagala spregledati napake sovernikov

[Slika na strani 23]

Zdržljivost pomeni, da ohranjamo naše teokratične navade