Kaj ni in kaj je ljubezen (agape)
»Dopolnite svojo . . . bratoljubje z ljubeznijo.« (2. PETROVO 1:5, 7, NW)
1. a) Katero lastnost Biblija postavlja na prvo mesto? b) Katere štiri grške besede se prevajajo kot ljubezen in katera se pojavlja v 1. Janezovem listu 4:8?
ČE BOŽJA beseda Biblija posebej povišuje katero lastnost, je to ljubezen. Grščina, izvirni jezik Krščanskih spisov, je imela za ljubezen štiri besede. Zdaj ne bomo govorili o ljubezni éros (te besede v Krščanskih grških spisih ni), ki temelji na spolni privlačnosti, ne o ljubezni storgé, ki temelji na krvnem sorodstvu, ne o filíji, prisrčni prijateljski ljubezni, ki temelji na vzajemnem cenjenju; o tej smo namreč razpravljali v prejšnjem članku. Zdaj nas zanima agápe, ljubezen, ki temelji na načelu, ki bi mu lahko dejali nesebičnost. O tej ljubezni je govoril apostol Janez, ko je napisal: »Bog je ljubezen.« (1. Janezov 4:8)
2. Za kaj gre pri ljubezni (agape)?
2 Profesor William Barclay je v New Testament Words (Besede Nove zaveze) za to ljubezen (agápe) napisal: »Agape ima opravka z razumom: to ni čustvo, ki se spontano rodi v srcu [kar se lahko zgodi s filijo]; to je načelo, po katerem zavestno živimo. Agape je predvsem zavestna ljubezen. To je zmaga, dosežek. Nihče nima po naravi rad svojih sovražnikov. Ljubiti sovražnike je zmaga nad lastnimi naravnimi nagnjenji in čustvi. Agape . . . je pravzaprav moč ljubiti nevredne ljubezni, ljubiti ljudi, ki jih nimamo radi.«
3. Kako sta Jezus Kristus in Pavel poudarila ljubezen?
3 Ena od reči, ki čisto čaščenje Boga Jehova ločujejo od drugih oblik čaščenja, je prav poudarjanje te ljubezni. Jezus Kristus je upravičeno takole navedel največji zapovedi: »Prva je: . . . ,Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje in iz vse moči svoje.‘ Druga je ta: ,Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.‘ Večje od teh ni druge zapovedi.« (Marko 12:29-31) Apostol Pavel je poudaril ljubezen v 13. poglavju prvega pisma Korinčanom. Zatem ko je prikazal, da je ljubezen najpotrebnejša lastnost, je sklenil: »Sedaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja od njih pa je ljubezen.« (1. Korinčanom 13:13) Jezus je prav dejal, da bo ljubezen razpoznavni znak njegovih sledilcev (Janez 13:35).
Kaj ljubezen ni
4. Koliko primerov, kaj ljubezen ni, in koliko primerov, kaj je, je Pavel omenil v 1. listu Korinčanom 13:4-8?
4 Pravijo, da je lažje povedati, kaj ljubezen ni, kakor kaj je. To bo kar držalo, saj je apostol Pavel o ljubezni v 13. poglavju prvega pisma Korinčanom, v vrsticah 4 do 8, naštel devet reči, kaj ljubezen ni, in sedem, kaj je.
5. Kaj je ljubosumje in kako ga v pozitivnem smislu uporablja Sveto pismo?
5 Pavel je najprej dejal, da ljubezen »ni nevoščljiva« [po NW ljubosumna]. Tole moramo malo pojasniti, saj je ljubosumje lahko pozitivno ali pa negativno. Slovar definira ljubosumje kot ,ne trpi tekmecev‘ in ,zahteva izključno vdanost‘. Mojzes je v Drugi Mojzesovi knjigi 34:14 zapisal: »Kajti drugega Boga ne smeš moliti; saj se Jahve imenuje ,ljubosumen‘; ljubosumen Bog je.« (EI) Jehova po Drugi Mojzesovi knjigi 20:5 pravi: »Kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog.« (EI) Podobno je napisal tudi apostol Pavel: »Ljubosumen sem namreč na vas z božjo ljubosumnostjo.« (2. Korinčanom 11:2, Jere, Pečjak, Snoj)
6. Kateri svetopisemski zgledi kažejo, da ljubezen ni ljubosumna?
6 Na splošno pa ima ljubosumje slabšalni prizvok, zato je v Listu Galatom 5:20 tudi uvrščeno med dela mesa. Takšno ljubosumje je sebično in povzroča sovraštvo, sovraštvo pa je nasprotje ljubezni. Zaradi takšnega ljubosumja je Kajn tako zasovražil Abela, da ga je umoril. Jožefovih deset polbratov je ljubosumje navedlo, da so tako sovražili Jožefa, da so ga hoteli spraviti s poti. Ljubezen ni ljubosumna, da bi drugim zavidala njihovo imetje ali prednosti, kakor je kralj Ahab ljubosumno zavidal Nabotu njegov vinograd (1. kraljev 21:1-19).
7. a) Kateri dogodek priča, da Jehovu bahači ne ugajajo? b) Zakaj se ljubezen ne hvali niti brez premisleka?
7 Pavel je zatem rekel, da se ljubezen »ne hvali«. Hvalisanje kaže na pomanjkanje ljubezni, saj se tak človek povišuje nad druge. Jehovu bahači niso všeč, kar lahko spoznamo iz tega, kako je ponižal kralja Nebukadnesarja, ko se je bahal (Daniel 4:30-35). Ljudje se velikokrat hvalimo brez premisleka, največkrat ko smo zelo zadovoljni s kakšnim svojim dosežkom ali imetjem. Nekateri se morda radi pobahajo s svojim uspehom v krščanski službi. Drugi so morda kakor starešina, ki je bil tako navdušen nad nakupom novega avtomobila za 50.000 ameriških dolarjev, da je moral takoj telefonirati prijateljem. To ni ljubeznivo, saj se hvalisavec s tem povišuje nad druge.
8. a) Kako Jehova gleda na napihnjene ljudi? b) Zakaj se ljubezen ne vede tako?
8 Ljubezen se tudi »ne napihuje«. Kdor je napihnjen ali ošaben, se neljubeznivo povišuje nad druge. Takšno razmišljanje je kar se da nespametno, saj: »Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost.« (Jakob 4:6) Ljubezen spodbuja ravno nasprotno ravnanje, druge ima za višje od sebe. Pavel je v pismu Filipljanom 2:2, 3 napisal: »Napolnite mi veselje s tem, da ste složni, da imate eno ljubezen, enodušno ravnate, za eno skrbite; ničesar ne delajte iz sebičnosti ali praznega slavoljubja, temuč po ponižnosti cenite drug drugega više od sebe.« Ob takšnem človeku se drugi dobro počutijo, ošaben človek jih s prepirljivostjo odvrača.
9. Zakaj se ljubezen ne vede nespodobno?
9 Pavel naprej pravi, da se ljubezen »ne vede . . . nespodobno«. Slovar definira besedo nespodobno kot »skrajno grdo ali v nasprotju z moralnimi normami«. Tisti, ki se nespodobno (neljubeznivo) vede, prezira občutke drugih. Mnogi biblijski prevodi prevajajo to grško besedo z neotesano. Takšen človek zaničuje tisto, kar je priznano kot prav in okusno. Ljubeča obzirnost nas bo navedla, da ne bomo naredili nič grobega ali nespodobnega, kar bi druge užalilo ali celo pretreslo.
Kaj še ljubezen ni
10. Kako ljubezen ne išče svojega?
10 V nadaljevanju beremo, da ljubezen »ne išče svojega«, in sicer tedaj ko gre za želje drugih in naše lastne želje. Apostol je to povedal še drugače: »Kajti nihče ni nikoli sovražil svojega mesa, temuč hrani in goji ga.« (Efežanom 5:29) Kadar so naše želje v nasprotju z željami bližnjega ter ne gre za biblijska načela, bi morali napraviti tako, kakor je ravnal Abraham z Lotom: prepustiti prednost drugemu (1. Mojzesova 13:8-11).
11. Kaj pomeni, da se ljubezen ne da razdražiti?
11 Ljubezen se ne užali hitro. Zato je Pavel napisal, da se ljubezen »ne da razdražiti«. Nima »tanke kože«, temveč se obvlada. Ta opomin bi si morali še posebej vzeti k srcu poročeni, da ne bi nestrpno dvigovali glasu ali kričali drug na drugega. Nekatere reči nas lahko hitro razdražijo, zato se je Pavlu zdelo potrebno svetovati Timoteju: »Hlapec Gospodov pa se ne sme bojevati, ampak krotak bodi do vseh, dober učitelj, strpljiv,« — ne razdražljiv — »v krotkosti naj svari nasprotnike.« (2. Timoteju 2:24, 25)
12. a) Kako ljubezen ne razmišlja o hudem? b) Zakaj ni pametno razmišljati o krivicah?
12 Pavel v nadaljevanju še svetuje, kaj ljubezen ni: »Ljubezen . . . ne misli hudega.« To ne pomeni, da ljubezen ne opazi žalitve. Jezus je pokazal, kako naj rešujemo zadeve, kadar smo užaljeni (Matevž 18:15-17). Ljubezen nas bo zadržala, da ne bomo dolgo užaljeni in ne bomo pestovali zamere. Ne misliti hudega pomeni, da odpuščamo, in ko je zadeva enkrat po svetopisemsko rešena, pozabimo nanjo. Ne muči in ne uničuj se s stalnim razmišljanjem o krivicah ali s tem, da bi si jih zapomnil!
13. Kaj pomeni ne veseliti se krivice ter zakaj ljubezen ne ravna tako?
13 Poleg tega je še rečeno, da se ljubezen »ne veseli . . . krivice«. Svet se veseli krivice, saj so nasilna in pornografska literatura, filmi in televizijske oddaje izredno priljubljeni. Vse takšno veselje je sebično, ne ozira se na Božja pravična načela ali blagor bližnjih. Sebično veselje je sejanje v meso, kar bo ob času prineslo pogubo (Galatom 6:8).
14. Zakaj lahko z gotovostjo rečemo, da ljubezen nikoli ne mine?
14 In še zadnje, kar ljubezen ni: »Ljubezen nikoli ne mine.« Prvič, ljubezen nikoli ne mine oziroma se ne konča, ker je Bog ljubezen in on je ,kralj vekov‘ (1. Timoteju 1:17). V Listu Rimljanom 8:38, 39 beremo zagotovilo, da Jehovova ljubezen do nas ne bo nikoli minila: »Prepričan sem namreč, da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne sile, ne sedanjost, ne prihodnost, ne višina, ne globočina, ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.« Ljubezen nikoli ne mine tudi tako, da ni nikoli premajhna. Zmore premagati vsakršne razmere, vsako nalogo.
Kaj ljubezen je
15. Zakaj Pavel med naštevanjem, kaj je ljubezen, najprej omeni potrpežljivost?
15 Pavel zatem preide na pozitivne reči, namreč kaj ljubezen je. Takole začne: »Ljubezen je potrpežljiva.« Krščanskega tovarištva brez potrpežljivosti ne bi bilo, to je, če se ne bi potrpežljivo prenašali med seboj. Vsi smo namreč nepopolni in naše slabosti ter pomanjkljivosti preskušajo druge. Zato ne preseneča, da je Pavel med rečmi, kaj ljubezen je, najprej zapisal prav to!
16. Kako so člani družine med seboj lahko prijazni?
16 Pavel je še rekel, da je ljubezen »dobrotljiva« [po NW prijazna]. Človek, ki ima ljubezen, je do drugih ustrežljiv, obziren, misli nanje. Kaže prijaznost v velikih in majhnih rečeh. Usmiljeni Samarijan je bil prijazen do človeka, ki je padel med razbojnike (Lukež 10:30-37). Ljubezen rada reče »prosim«. »Daj mi kruh,« je zapoved. Če pa rečemo zraven še prosim, je to prošnja. Možje so prijazni do žena, če se držijo nasveta iz Prvega Petrovega pisma 3:7: »Prav tako možje! Po vesti živite z ženami, v časti jih imejte kot nežnejša bitja, saj so skupaj z vami tudi one deležne milosti življenja. Tako ne bo vaši molitvi nič v napoto.« (EI) Žene so prijazne do mož, če jih zelo ,spoštujejo‘ (Efežanom 5:33, EI). Očetje so prijazni z otroki, če poslušajo nasvet iz Lista Efežanom 6:4: »In očetje, ne dražite svojih otrok, temuč vzrejajte jih v strahu in svarjenju Gospodovem.«
17. Na katera dva načina se ljubezen veseli resnice?
17 Ljubezen se ne veseli krivice, »a veseli se resnice«. Ljubezen in resnica gresta z roko v roki — Bog je ljubezen, obenem pa je tudi ,Bog resnice‘ (Psalm 31:5). Ljubezen se veseli ob zmagi resnice nad krivičnostjo in ob razgaljenju krivičnosti. Tudi zaradi tega danes število Jehovovih častilcev tako zelo raste. Ker je resnica nasprotje nepravičnosti, lahko rečemo, da se ljubezen veseli tudi pravičnosti. Ljubezen se veseli ob zmagi pravičnosti, tako je Jehovovim častilcem zapovedano, naj se veselijo ob padcu Babilona Velikega (Razodetje 18:20).
18. Kako ljubezen vse pokriva?
18 Pavel še pravi, da ljubezen »vse pokriva«. Tudi prevod Kingdom Interlinear posreduje misel, da ljubezen vse pokriva. Ne ,spravlja v sramoto‘ brata, kakor radi delajo hudobni (Psalm 50:20; Pregovori 10:12; 17:9). Gre za isto misel, kakor je izražena v Prvem Petrovem listu 4:8: »Ljubezen pokriva grehov obilost.« Zvestovdanost pa nas bo seveda zadržala, da ne bomo prikrivali velikih grehov proti Jehovu in krščanski občini.
19. Kako ljubezen vse veruje?
19 Ljubezen tudi »vse veruje«. Je pozitivna, ne negativna. To ne pomeni, da je lahkoverna. Ne nasede zlahka senzacionalnim govoricam. Toda da bi nekdo veroval v Boga, mora hoteti verjeti. Ljubezen torej ne dvomi in ni po nepotrebnem kritična. Ne upira se verovanju kakor ateisti, ki dogmatično trdijo, da ni Boga; niti ni kakor agnostiki, ki dogmatično trdijo, na enostavno ni mogoče vedeti, od kod smo, zakaj smo tukaj in kam gremo. Božja Beseda nam z gotovostjo odgovarja na vsa ta vprašanja. Ljubezen je tudi pripravljena verjeti, je zaupljiva in ne sumniči po nepotrebnem.
20. Kako je ljubezen povezana z upanjem?
20 Apostol Pavel še zagotavlja, da ljubezen »vse upa«. Ker je ljubezen pozitivna in ne negativna, trdno upa v vse, kar je obljubljeno v Božji Besedi. Takole beremo: »Kdor orje, mora z upanjem orati, in kdor mlati, mlatiti z upanjem, da bo imel svoj delež.« (1. Korinčanom 9:10) Kakor je ljubezen zaupljiva, tako tudi upa vedno na najboljše.
21. Kako Sveto pismo zagotavlja, da ljubezen vse prenese?
21 Na koncu še izvemo, da ljubezen »vse prenaša«. To je mogoče zaradi tega, o čemer je pisal apostol Pavel v Prvem listu Korinčanom 10:13: »Ni vas nobena izkušnjava zadela razen take, ki jo more človek prenesti; zvest pa je Bog, ki vam ne da biti izkušanim nad vašo moč, temuč stori z izkušnjavo tudi izhod iz nje, da jo morete prenesti.« Ljubezen nas bo spodbudila, da bomo gledali na mnoge svetopisemske zglede Božjih služabnikov, ki so zdržali, od katerih je največji Jezus Kristus — na to nas spominja List Hebrejcem 12:2, 3.
22. Za katero lastnost si moramo kot Božji otroci vedno prizadevati?
22 Ljubezen (agape) je res najodličnejša lastnost, ki jo moramo kristjani, Jehovove priče, gojiti — glede na oboje, kaj to ni in kaj je. Kot Božji otroci bi si morali vedno prizadevati za ta sad Božjega duha. Tako bomo podobni Bogu, saj, ne pozabimo: »Bog je ljubezen.«
Ali se spomniš?
◻ Kako sta Jezus Kristus in Pavel pokazala na vzvišenost ljubezni?
◻ Kako ljubezen ni ljubosumna?
◻ Kako ljubezen »vse pokriva«?
◻ Zakaj lahko rečemo, da ljubezen nikoli ne mine?
◻ Na katera dva načina se ljubezen veseli resnice?
[Okvir na strani 21]
LJUBEZEN (AGAPE)
Kaj ni Kaj je
1. ni ljubosumna 1. potrpežljiva
2. se ne hvali 2. prijazna
3. se ne napihuje 3. veseli se resnice
4. se ne vede nespodobno 4. vse pokriva
5. ne išče svojega 5. vse veruje
6. se ne da razdražiti 6. vse upa
7. ne misli hudega 7. vse prenaša
8. ne veseli se krivice
9. nikoli ne mine
[Slika na strani 18]
Jehova je ponižal bahavega Nebukadnesarja