Ali ste stopili v Božji počitek?

»Kdor [. . .] stopi v njegov počitek, se spočije od svojih del.« (HEBREJCEM 4:10, SSP)

1. Zakaj je počitek tako zaželen?

POČITEK. Kako prijetna in ljuba nam je ta beseda! Sredi današnje naglice, že kar norije, bi večini med nami zelo dobro delo vsaj malo počitka. Vsi, naj smo mladi ali stari, poročeni ali samski, smo morda pod hudim pritiskom in izčrpani že od samega vsakdanjika. Kdor pa ima še kakšne telesne omejitve ali bolezni, je z vsakim dnem pred novim izzivom. Resnica je, kar pravi Sveto pismo, namreč da »vse stvarstvo skupno zdihuje in je v porodnih bolečinah prav do sedaj«. (Rimljanom 8:22) Zato, če človek počiva, to še ne pomeni, da je len. Počitek je človeška potreba, ki jo je treba tešiti.

2. Od kdaj Jehova počiva?

² Tudi Bog Jehova počiva. V Prvi Mojzesovi knjigi beremo: »Dodelana [so bila] nebesa in zemlja in vsa njih vojska. In dodelal je Bog sedmi dan delo svoje, katero je bil storil, in počival je sedmi dan od vsega dela svojega.« Temu ‚sedmemu dnevu‘ je Jehova dal še poseben pomen, saj navdihnjeni zapis nadaljuje: »Blagoslovil je Bog sedmi dan in ga posvetil.« (1. Mojzesova 2:1–3)

Bog je počival od svojega dela

3. Kaj gotovo niso razlogi Božjega počivanja?

³ Zakaj je Bog »sedmi dan« počival? Seveda ne zato, ker bi bil utrujen. Jehova ima ‚presilno moč‘, »ne opeša in se ne utrudi«. (Izaija 40:26, 28) Tudi ni počival, ker bi moral malo predahniti ali spremeniti vsakdanjik, saj nam je Jezus povedal: »Oče moj dela doslej, tudi jaz delam.« (Janez 5:17) Skratka, »Bog je duh« in ni omejen s telesnimi procesi ter potrebami, kakršne imajo snovna stvarjenja. (Janez 4:⁠24)

4. V čem se »sedmi dan« razlikuje od prejšnjih šestih ,dni‘?

⁴ Kako pa bi lahko dobili nekakšen uvid v to, zakaj je Bog »sedmi dan« počival? Ob upoštevanju dejstva, da je Bog, četudi je bil zelo zadovoljen s tistim, kar je naredil v dotedanjih dolgih šestih ustvarjalnih ,dneh‘, vseeno še posebej blagoslovil »sedmi dan« in ga »posvetil« oziroma razglasil za svetega. Concise Oxford Dictionary besedo »svet« definira kot »izključno posvečen ali namenjen (kakšnemu božanstvu ali verskemu namenu)«. To, da je Jehova »sedmi dan« blagoslovil in ga posvetil, torej odkriva, da morata ta dan in »počitek« biti nekako povezana z Njegovo sveto voljo in namenom, ne pa s kakšnimi Njegovimi potrebami. Kako povezana pa?

5. Kaj je Bog spravil v gibanje v prvih šestih ustvarjalnih ‚dnevih‘?

⁵ Bog je v minulih šestih ustvarjalnih ,dneh‘ začel oziroma postavil in spravil v gibanje vsa kroženja in zakone, ki usmerjajo delovanje Zemlje in vsega, kar jo obdaja. Znanstveniki zdaj spoznavajo, kako čudovito so zasnovani. Proti koncu ‚šestega dne‘ je Bog ustvaril še prvi človeški par, moškega in žensko, in ju postavil v »vrt v Edenu proti jutru«. Nazadnje pa je še objavil, čemu je ustvaril človeško družino in zemljo, in sicer s temi preroškimi besedami: »Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo, in gospodujta ribam morskim in pticam nebeškim in vsem zverem, lazečim po zemlji.« (1. Mojzesova 1:28, 31; 2:⁠8)

6. a) Kako se je Bog počutil na koncu ‚šestega dneva‘ ob vsem, kar je ustvaril? b) V katerem pogledu je »sedmi dan« svet?

⁶ O tem, kaj se je zgodilo na koncu ‚šestega dne‘ ustvarjanja, pa beremo: »Tedaj pogleda Bog vse, kar je bil storil, in glej, dobro je bilo jako.« (1. Mojzesova 1:31) Bog je bil z vsem, kar je naredil, zadovoljen. Zato je počival oziroma končal ustvarjalna dela, povezana z zemljo. Vendar, četudi je bil ta rajski vrt še tako popoln in lep, je obsegal le majhno površino in na vsej zemlji sta bili le dve človeški stvarjenji. Da bi torej zemlja in človeška družina dosegli raven, ki jo je predvidel Bog, je bil potreben čas. In prav zato je določil »sedmi dan«, v katerem naj bi se vse, kar je ustvaril v minulih šestih ‚dnevih‘, razvijalo v skladu z njegovo sveto voljo. (Primerjaj Efežanom 1:11.) Tako bo na koncu ‚sedmega dne‘ že vsa zemlja raj, za večno naseljen s popolno človeško družino. (Izaija 45:18) »Sedmi dan« je torej namenjen oziroma posvečen uresničenju oziroma izpolnitvi Božje volje glede zemlje in človeštva. In v tem pogledu je »svet«.

7. a) V katerem pogledu je Bog »sedmi dan« počival? b) Kako naj bi se stvari iztekle na koncu ‚sedmega dne‘?

⁷ Bog je potemtakem »sedmi dan« počival od ustvarjanja. Drugače povedano: umaknil se je in pustil, da vse, kar je spravil v gibanje, tudi doseže cilj. Popolnoma je prepričan, da bo ob koncu ‚sedmega dne‘, že vse natanko tako, kot je določil. Celo vse morebitne ovire bodo premagane. In ko se bo tako Božja volja popolnoma uresničila, bo koristi okušalo vse poslušno človeštvo. Tega ne bo nihče preprečil, saj je Bog »sedmi dan« blagoslovil in ga »posvetil«. Kako veličastni obeti za poslušno človeštvo!

Izrael ni prišel v Božji počitek

8. Kdaj in kako so Izraelci začeli praznovati soboto?

⁸ Jehovove priprave glede dela in počitka so izraelskemu narodu koristile. Bog je Izraelcem že prej, predno jim je dal na Sinaju postavo, po Mojzesu rekel: »Glejte, ker vam je GOSPOD dal praznik, zato vam daje šesti dan kruha za dva dni. Vsakdo naj ostane na svojem, nihče ne odhajaj s svojega kraja sedmi dan! Počivalo je torej ljudstvo sedmi dan.« (2. Mojzesova 16:22–30)

9. Zakaj je bil zakon o soboti za Izraelce gotovo dobrodošla sprememba?

⁹ To je bilo za Izraelce, ki so komaj bili osvobojeni iz suženjstva v Egiptu, nekaj novega. Egipčani in drugi narodi so sicer delili čas v pet- ali desetdnevna obdobja, toda malo verjetno je, da bi zasužnjeni Izraelci imeli kakšen dela prosti dan. (Primerjaj 2. Mojzesova 5:1–9.) Razumno je torej sklepati, da se je izraelsko ljudstvo razveselilo te spremembe. Zahteva glede sobote jim torej ne bi smela pomeniti bremena ali omejitve, temveč bi jo morali z veseljem spolnjevati. Bog jim je namreč kasneje rekel, naj jih sobota spominja na to, da so bili sužnji v Egiptu, in da jih je on osvobodil. (5. Mojzesova 5:⁠15)

10., 11. a) Česa bi se lahko Izraelci z veseljem nadejali, če bi bili poslušni? b) Zakaj Izraelci niso prišli v Božji počitek?

¹⁰ Če bi bili Izraelci, ki so prišli z Mojzesom iz Egipta, poslušni, bi imeli prednost vstopiti v obljubljeno »deželo, v kateri teče mleko in med«. (2. Mojzesova 3:8) V njej bi se lahko veselili pravega počitka, ne le v soboto, temveč vse življenje. (5. Mojzesova 12:9, 10) Vendar pa se to ni zgodilo. Apostol Pavel je o njih pisal: »Kdo so bili tisti, ki so slišali in napravili razdražbo? Ne li pa vsi, ki so izšli iz Egipta po Mojzesu? Nad katerimi pa se je srdil štirideset let? Mar ne nad njimi, ki so bili grešili, ki so jim telesa popadala v puščavi? Katerim pa je prisegel, da ne pridejo v pokoj [počitek, SSP] njegov, če ne njim, ki so bili nepokorni? In vidimo, da niso mogli priti vanj zaradi nevere.« (Hebrejcem 3:16–19)

¹¹ Kako pomemben pouk za nas! Ta rod je bil zaradi nevere ob počitek, ki ga je obljubil Jehova. Namesto počitka jih je čakala smrt v puščavi. Enostavno niso sprevideli, da so glede blagoslovov za vse narode na zemlji kot Abrahamovi potomci zelo povezani z Božjo voljo. (1. Mojzesova 17:7, 8; 22:18) Raje so se pustili povsem premotiti svetnim, sebičnim željam, kot pa da bi ravnali v skladu z božjo voljo. Da le ne bi še mi zabredli tako daleč! (1. Korinčanom 10:6, 10)

Počitek ostaja

12. Kaj so si kristjani v prvem stoletju lahko še vedno obetali in kako so lahko bili tega deležni?

¹² Potem ko je Pavel opozoril na to, da Izraelci niso prišli v Božji počitek, ker niso verovali, je pozornost preusmeril na svoje sovernike. Kot beremo v Listu Hebrejcem 4:1–5, jim je zagotovil, da »ostaja obljuba, da pridemo v pokoj [počitek, SSP] njegov [Božji]«. Spodbudil jih je, naj verujejo ‚blagovestju‘, saj, kot je dejal, »v pokoj [počitek, SSP] prihajamo mi, ki smo vero sprejeli«. Pavel tu ni govoril o dobesednem sobotnem počitku, saj postava takrat po Jezusovi odkupni žrtvi ni bila več v veljavi. (Kološanom 2:13, 14) S stavkoma iz Prve Mojzesove 2:2 in Psalma 95:11 je hebrejske kristjane spodbudil, naj vstopijo v Božji počitek.

13. Zakaj je Pavel, ko je citiral iz 95. psalma, opozoril na besedo »danes«?

¹³ Za hebrejske kristjane bi moralo biti to, da lahko pridejo v Božji počitek, »blagovestje«, podobno kot naj bi bil za Izraelce pred njimi sobotni počitek. Zato je Pavel svoje sovernike opomnil, naj ne storijo iste napake, kot jo je Izrael v pustinji. Ko je citiral besede, ki jih najdemo v Psalmu 95:7, 8, je opozoril na besedo »danes«, čeprav je Bog takrat že zelo dolgo počival od ustvarjanja. (Hebrejcem 4:6, 7) Kaj je hotel s tem povedati? To, da »sedmi dan«, ki ga je Bog določil za uresničitev svojega namena z zemljo in človeštvom, še vedno teče. Njegovi sokristjani bi zato morali ravnati v skladu s tem namenom, ne pa se prezaposliti s sebičnimi deli. Še enkrat je posvaril: »Ne zakrknite src svojih.«

14. Kako je Pavel dokazal, da Božji »počitek« še vedno obstaja?

¹⁴ Pavel je poleg tega še dejal, da obljubljeni »počitek« ni pomenil le ustalitve v Obljubljeni deželi pod Jozuetovim vodstvom. (Jozue 21:44) »Kajti ako bi jih bil Jozue vpeljal v pokoj [počitek, SSP],« je dokazoval Pavel, »ne bi potem Bog govoril o drugem dnevu.« Glede na to je še dodal: »Torej ostaja še sobotni počitek ljudstvu Božjemu.« (Hebrejcem 4:8, 9) In kaj je ta »sobotni počitek«?

Stopite v Božji počitek

15., 16. a) Kaj pomeni besedna zveza »sobotni počitek«? b) Kaj pomeni ‚počivati od lastnih del‘?

¹⁵ Besedna zveza »sobotni počitek« je prevod grške besede za »sobotni praznik«. (Kingdom Interlinear) Profesor William Lane pravi: »Termin je ta svoj značilni prizvok dobil od nauka o soboti, ki se je razvil v judovstvu na temelju 2. Moj. 20:8–10, in poudarja, da počitek in hvaljenje sodita skupaj [. . .] Poudarja tudi posebni vidik praznovanja in veselja ob oboževanju in hvaljenju Boga.« Obljubljeni počitek torej ni le oddih od dela. To je zamenjava utrujajočega, brezciljnega garaštva z radostno službo, ki je v slavo Bogu.

¹⁶ To je potrdil tudi Pavel z naslednjimi besedami: »Kdor stopi v njegov počitek, se spočije od svojih del, kakor se je Bog od lastnih.« (Hebrejcem 4:10, SSP) Bog sedmi ustvarjalni dan ni počival, ker bi bil utrujen. Le nehal je ustvarjati na zemlji, da bi se tako rok njegovih delo razvilo do popolnega sijaja, v hvalo in čast njemu. Tudi mi bi kot del Božjega stvarstva morali biti primerni za to ureditev. Morali bi ‚počivati od svojih del‘, z drugimi besedami, ne bi se več smeli opravičevati pred Bogom samo zato, da bi se rešili. Pač pa bi morali verovati, da se lahko rešimo le po odkupni žrtvi Jezusa Kristusa, po kateri bodo vse stvari spet usklajene z Božjim namenom. (Efežanom 1:8–14; Kološanom 1:19, 20)

Božja Beseda daje moč

17. Katerega ravnanja mesenega Izraela se moramo varovati?

¹⁷ Izraelci zaradi svoje neposlušnosti in nevere niso prišli v počitek, ki jim ga je obljubil Bog. Pavel je zato hebrejske kristjane spodbudil: »Potrudimo se torej stopiti v ta počitek, da ne bo kdo po tem zgledu padel zaradi nepokornosti.« (Hebrejcem 4:11, SSP) Večina Judov v prvem stoletju ni verovala Jezusu, zato je večina njih veliko pretrpela, ko je leta 70 n. š. judovska stvarnost ugledala svoj konec. Kako nujno je zato danes, da verujemo v Božjo obljubljeno besedo!

18. a) Katere razloge je naštel Pavel za vero v Božjo Besedo? b) Kako je Božja Beseda »ostrejša nego vsak dvorezen meč«?

¹⁸ V Jehovovo besedo lahko povsem upravičeno verujemo. Pavel je namreč napisal: »Živa je [. . .] beseda Božja in krepka [daje moč, NW] in ostrejša nego vsak dvorezen meč, in prodira prav do ločitve duše in duha, členovja in mozga, in je sodnik naklepov in misli srca.« (Hebrejcem 4:12) Res je: Božja Beseda oziroma sporočilo je ‚ostrejše nego vsak dvorezen meč‘. Hebrejske kristjane je bilo treba spomniti, kaj se je zgodilo njihovim praočetom. Kar prezrli so Jehovovo razsodbo, da bodo pomrli v puščavi, in silili v Obljubljeno deželo. Mojzes jih je sicer posvaril: »Amalekovci in Kanaanci so tu pred vami, in padli boste pod mečem.«​ Toda Izraelci so trmasto silili naprej. Takrat pa »pridejo Amalekovci in Kanaanci, ki so prebivali na onem gorovju, in jih porazijo ter razkrope prav do Horme«​. (4. Mojzesova 14:39–45) Resnično: Jehovova beseda je ostrejša od vsakega dvoreznega meča in vsak, ki jo zavestno prezira, gotovo ne bo ostal brez posledic. (Galatom 6:7–9)

19. Kako močno Božja Beseda »prodira« in zakaj bi se morali zavedati, da smo odgovorni Bogu?

¹⁹ Božja Beseda »prodira prav do ločitve duše in duha, členovja in mozga«, in to z izredno močjo! Prebije se do posameznikovih misli in vzgibov, v prenesenem pomenu zareže prav do mozga, globoko v kosteh! Resda so se Izraelci po osvoboditvi iz egiptovskega suženjstva, strinjali, da se bodo ravnali po postavi, toda Jehova je vedel, da v srcu niso cenili njegovih priprav in zahtev. (Psalm 95:7–11) Raje so si dali opravka z zadovoljevanjem svojih mesenih želja, kot pa da bi spolnjevali njegovo voljo. Zato tudi niso prišli v Božji obljubljeni počitek, temveč so pomrli v pustinji. To bi si morali vzeti k srcu, saj »stvari ni skrite pred njim [Bogom], temuč vse je golo in razodeto očem njega, ki imamo ž njim opravek«. (Hebrejcem 4:13) Da bi le živeli skladno s posvetitvijo Jehovu in se ne ‚umikali v svojo pogubo‘. (Hebrejcem 10:⁠39)

20. Kaj je pred nami in kaj moramo delati, da bi stopili v Božji počitek?

²⁰ Bog budno pazi na uresničevanje svojega namena z zemljo in človeštvom, čeprav »sedmi dan«, njegov dan počitka, še vedno traja. Mesijanski Kralj, Jezus Kristus, bo zelo kmalu ukrepal in z zemlje izbrisal vse, ki nasprotujejo Božji volji, tudi Satana Hudiča. Med svojo tisočletno vlado bo skupaj s 144.000 sovladarji zemljo in človeštvo privedel do stanja, kakršnega je določil Bog. (Razodetje 14:1; 20:1–6) Zdaj imamo čas dokazati, da je osrednja stvar v našem življenju volja Boga Jehova. Zdaj ni čas, da se opravičujemo pred Bogom in si prizadevamo za svoje interese, temveč čas, da ‚počivamo od svojih del‘ in iz vsega srca podpiramo delo v prid Kraljestva. Če bomo ravnali tako in ostali zvesti našemu nebeškemu Očetu Jehovu, bomo koristi Božjega počitka uživali že sedaj in tudi vso večnost.

Ali lahko pojasnite?

◻ Zakaj je Bog »sedmi dan« počival?

◻ Kateri počitek bi Izraelci lahko uživali in zakaj niso stopili vanj?

◻ Kaj moramo delati, da bi stopili v Božji počitek?

◻ Kako je Božja Beseda živa, krepka in ostrejša od vsakega dvoreznega meča?

[Slika na straneh 16, 17]

Izraelci so obhajali soboto, pa vseeno niso stopili v Božji počitek. Ali veste zakaj?