Neprestano hodite z Bogom
»Po Duhu živite in poželenja mesa ne boste izpolnjevali.« (GALATOM 5:16)
1. a) V kakšnih razmerah in kako dolgo je Enoh hodil z Bogom? b) Kako dolgo je z Bogom hodil Noe in kakšne velike odgovornosti je imel?
V BIBLIJI beremo, da je Enoh »neprestano hodil z Bogom«. Kljub nespodobnemu govorjenju in brezbožnemu vedenju okolice je z Bogom hodil do konca svojih dni v 365. letu starosti. (1. Mojzesova 5:23, 24; Juda 14, 15) »Z Bogom je hodil« tudi Noe, in to ves čas, ko je skrbel za družino, premagoval svet, ki je bil pod vplivom upornih angelov in njihovih nasilnih potomcev, pa tudi ko je skrbno urejal vse podrobnosti pri gradnji ogromne barke, ki je bila večja od vseh plovil tistih dni. Z Bogom je hodil tudi po potopu, celo takrat, ko je spet izbruhnil upor zoper Jehova v Babelu. Tako je: Noe je hodil z Bogom prav do svoje smrti v 950. letu starosti. (1. Mojzesova 6:9; 9:29)
2. Kaj pomeni ‚hoditi z Bogom‘?
2 Ko Biblija za ta verna moža pravi, da sta ‚hodila‘ z Bogom, se izraža metaforično. Povedati hoče, da sta Enoh in Noe s svojim življenjem dokazovala močno vero v Boga. Naredila sta vse, kar jima je Jehova zapovedal, in živela v skladu s tem, kar sta o njem vedela iz njegovega dotedanjega ravnanja z ljudmi. (Primerjaj 2. letopisov 7:17.) Nista se zgolj razumsko strinjala s tistim, kar je Bog rekel in naredil, ampak sta tudi storila vse, kar je od njiju zahteval, ne le del tistega, temveč vse, do zadnje pičice, kolikor to pač zmore nepopolni človek. Tako je denimo Noe naredil natanko tako, kakor mu je zapovedal Bog. (1. Mojzesova 6:22) Noe tudi ni prehiteval navodil niti se jih ni brezbrižno obotavljal izpolniti. Bil si je zelo blizu z Jehovom, brez zadržkov je molil k njemu in zelo cenil božje vodstvo, skratka, hodil je z Bogom. Ravnate tako tudi vi?
Ustaljena življenjska pot
3. Kaj je za vse posvečene in krščene Božje služabnike zelo pomembno?
3 Lepo je opazovati ljudi, ko začnejo hoditi z Bogom. Z odločnim ravnanjem po Jehovovi volji dokazujejo vero, brez katere ne more biti nihče Bogu po volji. (Hebrejcem 11:6) Kako nas veseli, ko vidimo, da se je v zadnjih petih letih posvetilo Jehovu in priglasilo za krst v vodi povprečno več kot 320.000 ljudi letno! Toda tako zanje kot tudi za nas je pomembno, da neprestano hodimo z Bogom. (Matevž 24:13; Razodetje 2:10)
4. Zakaj večina Izraelcev, ki so šli iz Egipta, ni vstopila v obljubljeno deželo, čeprav so pokazali nekaj vere?
4 V Mojzesovem času je morala izraelska družina res imeti vero, da je v Egiptu praznovala pasho ter s krvjo poškropila podboje svoje hiše. (2. Mojzesova 12:1–28) Ko pa se jim je ob Rdečem morju približala faraonova vojska, se je vera mnogim omajala. (2. Mojzesova 14:9–12) Kot poroča Psalm 106:12, so ,[Jehovovim] besedam‘ znova »verjeli« šele potem, ko so po suhem varno prišli na drugo stran in videli, kako je egiptovska vojska utonila v morju. Toda nedolgo zatem, v pustinji, so se začeli pritoževati zaradi pitne vode, hrane in vodstva. Prestrašilo jih je tudi negativno poročilo desetih od dvanajstih oglednikov, ki so se vrnili iz obljubljene dežele. ‚Niso verovali besedi njegovi‘, pravi Psalm 106:24. Hoteli so se vrniti v Egipt. (4. Mojzesova 14:1–4) Naj je bila njihova vera takšna ali drugačna, oživela je samo takrat, kadar so videli kakšne posebne izraze božje moči. Niso neprestano hodili z Bogom. Zato ti Izraelci niso vstopili v obljubljeno deželo. (Psalm 95:10, 11)
5. Kako sta Drugi list Korinčanom 13:5 in Pregovori 3:5, 6 povezana s hojo z Bogom?
5 Biblija nas opominja: »Sami sebe izkušajte, če ste v veri, sami sebe ogledujte!« (2. Korinčanom 13:5) Biti »v veri« pomeni ostati zvest vsem krščanskim naukom, kar pa je bistveno, če hočemo uspešno hoditi z Bogom vse dni svojega življenja. Da bi v tem uspeli, moramo prav tako verovati, popolnoma moramo zaupati Jehovu. (Pregovori 3:5, 6) Tisti, ki ne ravnajo tako, se lahko ujamejo v mnoge pasti in zanke. Naj jih nekaj omenimo.
Pazite se pasti samozavesti
6. Kaj vedo vsi kristjani glede nečistovanja in prešuštva in kaj menijo o teh grehih?
6 Kdor preučuje Biblijo ter se je posvetil Jehovu in krstil, ve, da Božja Beseda obsoja nečistovanje in prešuštvovanje. (1. Tesaloničanom 4:1–3; Hebrejcem 13:4) Temu tudi sam pritrjuje in želi po tem živeti. Kljub temu pa je spolna nemorala še vedno ena Satanovih najučinkovitejših pasti. Zakaj?
7. Kako so se Izraelci na Moabskih planjavah zapletli v početja, za katera so vedeli, da so napačna?
7 Nekateri se morda sprva sploh niso hoteli zaplesti v takšno nemoralno ravnanje, na koncu pa so se. Mogoče je bilo tako tudi z Izraelci, ko so bili na Moabskih planjavah. Izraelcem, utrujenim od življenja v pustinji, so se Moabke in Madianke, ki so jih zapeljale, morda sprva zdele prijazne in gostoljubne. Kaj pa se je zgodilo, ko so sprejeli povabila in se spoprijateljili z ljudmi, ki niso služili Jehovu, temveč Baalu, z ljudmi, ki so svojim hčeram (tudi tistim, iz uglednih družin) dovoljevali, da imajo spolne odnose z moškimi, s katerimi niso poročene? Ko je moškim iz izraelskega tabora takšno druženje postalo všeč, so začeli početi reči, za katere so vedeli, da so napačne. In to jih je stalo življenje. (4. Mojzesova 22:1; 25:1–15; 31:16; Razodetje 2:14)
8. Kaj lahko danes kristjana zapelje v spolno nemoralo?
8 Kaj lahko danes človeka zapelje, da se ujame v podobno past? Morda sicer ve, kako resna stvar je spolna nemorala, toda če se ob tem ne zaveda, kako nevarna je samozavest, si lahko dovoli, da se znajde v položaju, ko želja po pregrehi premaga razum. (Pregovori 7:6–9, 21, 22; 14:16)
9. Katera svetopisemska svarila nas lahko ščitijo pred nemoralo?
9 Če povemo naravnost: Božja Beseda nas svari, naj si ne domišljamo, da smo tako močni, da nas slaba družba ne more pokvariti. Takšna družba je lahko tudi gledanje televizijskih oddaj, ki prikazujejo življenje nemoralnih ljudi, in gledanje revij, ki zbujajo nemoralne želje. (1. Korinčanom 10:11, 12; 15:33) Celo druženje s sočastilci v nepravih okoliščinah, lahko vodi do velikih težav. Privlačnost med spoloma je namreč močna. Zato nas Jehovova organizacija ljubeče svari, naj ne bomo nekje, kjer nas nihče ne vidi, sami z nekom drugega spola, ki ni naš zakonec ali član naše družine. Da bi neprestano hodili z Bogom, se moramo torej paziti zanke samozavesti in poslušati njegova svarila. (Psalm 85:8)
Naj vas ne obvlada strah pred človekom
10. Kako nam je lahko to, če se ‚človeka bojimo‘, v zanko?
10 O drugi nevarnosti pa beremo v Pregovorih 29:25, kjer piše: »Kdor se človeka boji, si stavi zanko.« Lovci navadno nastavljajo pasti v obliki zanke, ki se živali močno zadrgne okoli vratu, ali pa uporabijo vrv, ki žival ujame za nogo. (Job 18:8–11) Podobno lahko strah pred ljudmi človeku prepreči, da bi pogumno spregovoril in ravnal tako, kot to ugaja Bogu. Želja ustreči drugim je sicer čisto normalna in brezsrčno neupoštevanje tega, kaj drugi mislijo, je nekrščansko. Toda treba je biti uravnovešen. Če človek toliko razmišlja o tem, kaj bodo drugi rekli oziroma naredili, da zaradi tega stori nekaj, kar Bog prepoveduje, oziroma ne stori nečesa, kar Božja Beseda zapoveduje, se je že ujel v past.
11. a) Kako se lahko človek obvaruje pred tem, da ga ne bi obvladal strah pred človekom? b) Kako je Jehova pomagal svojima služabnikoma, ki sta se bojevala s takšnim strahom?
11 To, ali se bo človek obvaroval pred takšno pastjo, ni odvisno od tega, kakšen je po naravi, temveč od tega ali »zaupa v Gospoda«. (Pregovori 29:25b, Ekumenska izdaja) Celo kdor je po naravi sramežljiv, se lahko izkaže pogumnega in stanovitnega, če zaupa v Boga. Vse dokler bo na nas pritiskala ta satanska stvarnost, bomo pač morali paziti, da se ne bi ujeli v zanko strahu pred človekom. Prerok Elija je denimo že vrsto let pogumno služil, toda ko mu je Jezabela grozila s smrtjo, je iz strahu zbežal. (1. kraljev 19:2–18) Apostol Peter se je pod pritiskom zbal in zatajil Jezusa Kristusa, in še leta kasneje se je, tudi zaradi strahu, vedel v nasprotju z vero. (Marko 14:66–71; Galatom 2:11, 12) Vendar sta potem oba, Elija in Peter, sprejela duhovno pomoč in Jehovu z zaupanjem še dalje všečno služila.
12. Kateri sodobni zgledi kažejo, kaj je nekaterim pomagalo obvarovati se tega, da bi jim strah preprečil delati tisto, kar ugaja Bogu?
12 Tudi mnogi današnji Jehovovi služabniki so se že naučili, kako se znebiti takšnega strahu. Priča, najstnica, iz Gvajane je priznala: »Pritisku vrstnikov v šoli se je treba res močno upirati.« Toda dodala je: »Močna pa je tudi moja vera v Jehova.« Ko se ji je nekoč učitelj pred celim razredom zaradi vere posmehoval, je tiho molila k Jehovu. Kasneje pa mu je na samem dala obzirno pričevanje. Neki mladenič, ki je spoznaval Jehovove zahteve, se je med obiskom svojega rodnega kraja v Beninu trdno odločil, da bo odstranil malika, ki mu ga je izdelal oče. Vedel je, da je kip mrtva stvar, zato se ga ni bal, toda vedel je tudi, da bi ga razjarjeni vaščani lahko ubili. Molil je k Jehovu ter ponoči malika odnesel v goščavo in ga tam odvrgel. (Primerjaj Sodniki 6:27–31.) Ko je ženska iz Dominikanske republike začela služiti Jehovu, je mož zahteval, naj izbere med njim in Jehovom. Grozil ji je tudi z razvezo. Se je ustrašila in pustila svojo vero? Odvrnila je: »Če bi mu bila nezvesta, bi me bilo sram, ni me pa sram, da služim Bogu Jehovu!« Še naprej je hodila z Bogom in sčasoma je tudi mož začel izpolnjevati Jehovovo voljo. Če z vsem srcem zaupamo našemu nebeškemu Očetu, se tudi mi lahko obvarujemo tega, da bi nam strah pred človekom preprečil delati tisto, za kar vemo, da ugaja Jehovu.
Ne podcenjujte nasvetov
13. Pred katero pastjo nas svari Prvi list Timoteju 6:9?
13 Lovci pa poleg pasti, v katero se lahko po naključju ujame katera koli žival, nastavljajo tudi takšne v obliki mamljive vabe. In za mnoge ljudi je takšna vaba bogastvo. (Matevž 13:22) Biblija nas v Prvem listu Timoteju 6:8, 9, EI, spodbuja, naj bomo zadovoljni z živežem in obleko. Nato pa še posvari: »Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v zanko skušnjave, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v uničujočo pogubo.«
14. a) Kaj morda koga ovira, da si ne vzame k srcu nasveta, naj bo zadovoljen z živežem in obleko? b) Kako morda kdo zaradi napačnega pojmovanja bogastva podcenjuje svarilo iz Prvega lista Timoteju 6:9? c) Kako lahko nekatere »poželenje oči« zaslepi, da pred sabo ne vidijo pasti?
14 Kljub temu svarilu se mnogi ujamejo v past, ker nasveta ne upoštevajo. Zakaj? Bi lahko bil vzrok ponos, ki jih peha v to, da hočejo za vsako ceno obdržati življenjski stil, ko ne zadostujeta le ‚živež in obleka‘, s čimer naj bi bili po Bibliji zadovoljni? Ali morda podcenjujejo biblijsko svarilo zato, ker z bogastvom pojmujejo le tisto, kar imajo zelo bogati ljudje? Biblija namreč samo primerja stremenje za tem, da bi obogateli, s tem, da smo zadovoljni z živežem in obleko. (Primerjaj Hebrejcem 13:5.) Ali pa jih morda »poželenje oči«, želja po tem, da bi imeli vse, kar vidijo, četudi na škodo duhovnih stvari, navaja, da delo v prid pravega čaščenja potisnejo na drugo mesto? (1. Janezov 2:15–17; Hagaj 1:2–8) Koliko srečnejši so tisti, ki si zares vzamejo k srcu biblijski nasvet in hodijo z Bogom, tako da si naredijo Jehovovo službo za središče svojega življenja!
Uspešno premagovati življenjske skrbi
15. Zaradi česa vse so mnogi izmed Jehovovega ljudstva povsem razumljivo zaskrbljeni in katere pasti se moramo paziti, kadar smo pod takimi pritiski?
15 Pogostejša od stremenja za tem, da bi obogateli, pa je pretirana skrb, kako priti do nujnih življenjskih potrebščin. Mnogo Jehovovih služabnikov shaja res z najosnovnejšim. Dolge ure garajo za najnujnejša oblačila, prostor, v katerem lahko družina čez noč prespi, in vsaj nekaj hrane za čez dan. Drugi se otepajo s težavami, ker so sami ali pa kdo od domačih bolni ali ostareli. Kako enostavno bi bilo v takšnih okoliščinah duhovne stvari izriniti iz svojega življenja! (Matevž 13:22)
16. Kako nam Jehova pomaga premagovati življenjske pritiske?
16 Jehova nas ljubeče seznanja, kakšno olajšanje bomo doživeli v Mesijanskem kraljestvu. (Psalm 72:1–4, 16; Izaija 25:7, 8) Pomaga pa nam tudi premagovati pritiske življenja, in sicer z nasveti o tem, kako vselej ohraniti zavest, kaj je najpomembnejše. (Matevž 4:4; 6:25–34) Poleg tega nam vliva tudi zaupanje, s tem ko lahko beremo, kako je že nekdaj pomagal svojim služabnikom. (Jeremija 37:21; Jakob 5:11) Krepi nas s spoznanjem, da svojih zvestovdanih služabnikov nikoli ne neha ljubiti, pa naj jih zadene kar koli. (Rimljanom 8:35–39) Vsem, ki zaupajo vanj, oznanja: »Ne odtegnem se ti in ne zapustim te.« (Hebrejcem 13:5)
17. Povej, kako nekateri tudi v težjih razmerah hodijo z Bogom.
17 To spoznanje prave kristjane krepi, da neprestano hodijo z Bogom in ne skrenejo na svetne poti. V svetu je med revnimi marsikje razširjena miselnost, da vzeti nekomu, ki ima več, zato da nahraniš lastno družino, ni kraja. Tisti pa, ki hodijo po veri, ne mislijo tako. Največ jim pomeni to, da jih odobrava Bog, in čakajo nanj, da jih bo nagradil za njihovo pošteno življenje. (Pregovori 30:8, 9; 1. Korinčanom 10:13; Hebrejcem 13:18) Vdova iz Indije je denimo spoznala, da je laže shajala, če je bila pripravljena prijeti za delo in je bila znajdljiva. Ni tarnala nad svojo stisko, temveč se je popolnoma zavedala, da jo bo Jehova blagoslovil z vsem, kar s sinom potrebujeta, če bo dala na prvo mesto v življenju Božje kraljestvo in Njegovo pravičnost. (Matevž 6:33, 34) Tisoči po svetu dokazujejo, da je Jehova, neglede na težave, ki jih imajo, njihovo pribežališče in zavetje. (Psalm 91:2) Je tako tudi z vami?
18. Kako se lahko obvarujemo pasti Satanovega sveta?
18 Vse dokler bomo živeli v tej stvarnosti, se bomo morali varovati pasti. (1. Janezov 5:19) Biblija nam jih razkriva in govori, kako se jih lahko obvarujemo. Vsi, ki resnično ljubijo Jehova in imajo zdrav strah pred tem, da mu v čem ne bi ugajali, lahko z njimi uspešno opravijo. Če ‚živijo po duhu‘, se ne bodo pustili speljati na svetne poti. (Galatom 5:16–25) Kateri resnično gradijo svoje življenje na odnosu z Jehovom, si lahko obetajo nekaj veličastnega: to, da bodo lahko večno hodili z Bogom in mu bili blizu. (Psalm 25:14)
Kaj bi lahko povedali?
◻ Kako je lahko samozavest past?
◻ Kako se lahko obvarujemo tega, da bi nas obvladal strah pred človekom?
◻ Kaj nas lahko navede, da zavrnemo nasvet o tem, kako nevarno se je pehati za bogastvom?
◻ Kaj nas lahko obvaruje, da se ne ujamemo v skrbi življenja?
[Slika na strani 16, 17]
Mnogi hodijo z Bogom vse življenje