Koristi, ki jih prinaša strah pred pravim Bogom
»Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi.« (IZAIJA 48:17)
1. Katere nadloge bi lahko preprečil pobožen strah?
ČE BI Adam negoval pobožen strah, bi ga ta lahko obvaroval pred grehom, ki ga je pahnil v večno smrt, njegovo potomstvo pa v tisočletja gorja. Če bi starodavni Izraelci poslušali Jehova, ko jim je svetoval, naj se ga bojijo in ga ljubijo, jih ne bi ujetih odpeljali v Babilon, niti ne bi zavrnili Božjega sina in ne bi bili krivi njegove krvi. Če bi se današnji svet bal Boga, ne bi poznali niti pokvarjenosti v vladi ali v poslovnem svetu, niti kriminala, niti vojne. (Pregovori 3:7)
2. Zakaj bi morali kljub razmeram v svetu negovati strah pred Jehovom?
2 Neglede na to, kaj dela ta svet okrog nas, pa nam — posameznikom, družinam in občinam Jehovovih služabnikov — to, da negujemo strah pred pravim Bogom, lahko koristi. To se ujema tudi z opominom, ki ga je Mojzes dal Izraelcem: »Kaj zahteva GOSPOD, tvoj Bog, od tebe? Samo to: da se bojiš GOSPODA, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih potih, da ga ljubiš in služiš GOSPODU, svojemu Bogu, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje, da držiš GOSPODOVE zapovedi [. . .] tebi v dobro.« (5. Mojzesova 10:12, 13) Katere koristi pa med drugim prinaša strah pred pravim Bogom, Jehovom?
Modrost — dragocenejša od zlata
3. a) Katera je najpomembnejša korist, ki smo je lahko deležni? b) Kaj pomenijo besede iz Psalma 111:10?
3 Najpomembnejša korist je prava modrost. Psalm 111:10 objavlja: »Začetek modrosti je strah GOSPODOV.« Kaj to pomeni? Modrost je sposobnost koga, da uspešno rabi znanje za reševanje problemov, preprečitev nevarnosti in dosego določenih ciljev. Zajema tudi trezno presojo. In začetek, prvi del oziroma temelj takšne modrosti je strah Jehovov. Zakaj? Zato ker je vse stvarjenje delo njegovih rok. Odvisno je od njega. Jehova je človeštvo sicer obdaril s prosto voljo, ne pa tudi s sposobnostjo, da bi brez njegovega vodstva uspešno določalo svoje korake. (Jozue 24:15; Jeremija 10:23, EI) Le če bomo dodobra doumeli ta temeljna dejstva o življenju in skladno z njimi živeli, bomo lahko trajno uspešni. Če nas je to, da smo spoznali Jehova, trdno prepričalo, da se bo Božja volja zagotovo izpolnila ter da sta njegova obljuba in sposobnost, da nagradi zvestobo, zanesljivi, tedaj nas bo pobožen strah spodbudil k temu, da bomo modro ravnali. (Pregovori 3:21-26; Hebrejcem 11:6)
4., 5. a) Zakaj nekemu mlademu moškemu univerzitetno izobraževanje ni dalo prave modrosti? b) Kako sta ta moški in njegova žena pozneje le prišla do prave modrosti in kako je to spremenilo njuno življenje?
4 Razmislimo o naslednjem primeru. Mlad moški je pred nekaj desetletji obiskoval Saskatchewansko univerzo v Kanadi. V učnem načrtu je imel tudi biologijo, pri kateri se je učil o evoluciji. Po diplomi se je specializiral za atomsko fiziko in dobil štipendijo za nadaljevanje študija na Torontski univerzi. Med študijem je v atomskih strukturah spoznal čudovit dokaz reda in načrta. Toda nobenih odgovorov ni dobil na vprašanja: Kdo je vse to načrtoval? Kdaj? In zakaj? Ali bi brez teh odgovorov sploh lahko modro uporabil svoje znanje v svetu, ki je bil takrat v vojni? Kaj bi lahko bilo njegovo vodilo? Nacionalizem? Sla po tem, kar prinaša pridobitništvo? Ali si je res pridobil pravo modrost?
5 Ta mladi moški se je nedolgo po diplomi s svojo ženo lotil preučevanja Biblije z Jehovovimi pričami. Odgovore, ki jih prej nista našla, sta zdaj dobivala iz same Božje Besede. Spoznala sta Stvarnika, Boga Jehova. Ko sta preučevala o Mojzesu ob Rdečem morju pa o Danielu in njegovih tovariših v Babilonu, sta spoznala, kako pomembno je bati se Boga, ne pa ljudi. (2. Mojzesova 14:10-31; Daniel 3:8-30) In takšen pobožen strah, združen z resnično ljubeznijo do Jehova, ju je začel spodbujati. Kmalu sta povsem spremenila svoje življenje. Ta mladi moški je zdaj končno spoznal Njega, čigar rok delo je preučeval pri biologiji. Začel je razumeti namen Njega, čigar modrost se mu je razkrivala pri študiju fizike. Namesto da bi uporabil svoje znanje za proizvodnjo sredstev, ki bi uničevala soljudi, je skupaj z ženo želel pomagati drugim, da bi tudi oni ljubili Boga in bližnje. Zato sta se prijavila za polnočasna oznanjevalca Božjega kraljestva. Kasneje sta obiskovala Watchtowerjevo biblijsko šolo Gilead in bila kot misijonarja poslana v tujino.
6. Katerim kratkovidnim težnjam se bomo ognili, če bomo imeli modrost, ki temelji na strahu pred Jehovom, in kaj bomo zato delali?
6 Seveda vsak ne more biti misijonar. Vsi pa se lahko veselimo modrosti, ki temelji na tem, da se bojimo Jehova. Če bomo negovali to modrost, ne bomo željno vpijali človeških filozofij, ki v resnici samo ugibajo o smislu življenja. Posvetili se bomo preučevanju Biblije, ki jo je navdihnil Vir življenja, Bog Jehova, edini, ki nam lahko da večno življenje. (Psalm 36:9; Kološanom 2:8) Ne bomo dovolili, da bi nas zasužnjil trgovski svet, ki je na robu propada, temveč bomo pazili na Jehovov nasvet, naj bomo zadovoljni s hrano in obleko, na prvo mesto v življenju pa dali odnos z Bogom. (1. Timoteju 6:8-12) Ne bomo delali, kakor da je naša prihodnost odvisna od dobre materialne preskrbljenosti v tem svetu, temveč bomo verjeli Jehovovi Besedi, ko nam govori, da svet in njegovo poželenje gineta, kdor pa dela Božjo voljo, ostane vekomaj. (1. Janezov 2:17)
7. a) Kako nam besede iz Pregovorov 16:16 pomagajo uravnovešeno gledati na to, kaj je pomembno? b) Kako vse bomo nagrajeni, če si za središče svojega življenja postavimo izpolnjevanje Božje volje?
7 Besede iz knjige Pregovori 16:16 nas spodbujajo, ko po pravici pravijo: »Koliko bolje je, pridobiti si modrost [modrost, ki se začne s strahom Jehovovim] nego zlato! in pridobiti si razumnost rajši izvóli nego srebro!« Takšna modrost in razumevnost nas bosta navedli, da bomo v središče svojega življenja postavili izpolnjevanje Božje volje. Katero delo pa je Bog zaupal svojim Pričam v tem obdobju človeške zgodovine? Da pričujejo o kraljestvu in pomagajo iskrenim ljudem, da bi postali pravi učenci Jezusa Kristusa. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Plačilo za to delo sta pravo zadovoljstvo in obilo sreče. Biblija torej po pravici pravi: »Blagor človeku, ki doseza modrost.« (Pregovori 3:13)
Zaščititi se pred napačnim ravnanjem
8. a) Povejte, katera je druga korist, ki jo imamo od bogaboječnosti. b) Kaj je slabo, pred čimer smo obvarovani? c) Kako pobožen strah postane močna spodbujevalna sila?
8 Druga korist, ki jo imamo od bogaboječnosti pa je, da smo tako zaščiteni pred tem, da bi delali slabo. Kateri zelo spoštujejo Boga, ne odločajo sami o tem, kaj je dobro in kaj slabo. Tisto, kar Bog pravi, da je dobro, zanje ni slabo; za stvari, za katere Bog pravi, da so slabe, pa ne pravijo, da so dobre. (Psalm 37:1, 27; Izaija 5:20, 21) Človek, katerega je spodbudil pobožen strah, se ne bo zadovoljil samo s tem, da vé, kaj je za Jehova dobro in kaj slabo. Takšen ljubi, kar ljubi Jehova, in sovraži, kar sovraži Jehova, ter zato ravna v skladu z Božjimi načeli. Torej se, kot piše v knjigi Pregovori 16:6, ‚zaradi strahu Jehovovega ogneš hudega‘. Takšen pobožen strah postane močna spodbujevalna sila, s katero lahko človek doseže, kar s svojo močjo morda ne bi nikoli uspel.
9. Kako je močna želja neke Mehičanke, da ne bi razžalostila Boga, vplivala na njeno odločitev in kakšen je bil rezultat?
9 Človeka lahko ta strah, pa čeprav je v njem komaj vznikel, utrdi v tem, da se ogiba ravnanja, za katerega bi mu bilo potem žal vse življenje. V Mehiki je na primer neka nosečnica vprašala Jehovovo pričo o splavu. Priča ji je prebrala nekaj biblijskih stavkov in nato razložila: »Za Stvarnika je življenje zelo pomembno, celo življenje tistih, ki se še niso rodili.« (2. Mojzesova 21:22, 23; Psalm 139:13-16) Klinične preiskave so tej noseči ženski nakazovale, da bo lahko otrok nenormalen. Kljub temu pa se je sedaj, spodbujena s tem, kar je videla v Božji Besedi, odločila, da bo otroka rodila. Zdravnik je ni želel več videti, mož pa ji je zagrozil, da jo bo zapustil, toda ona je bila trdna. Navsezadnje je rodila normalno, zdravo in lepo deklico. Bila je tako hvaležna, da je poiskala Priče, ti pa so jo začeli poučevati o Božji Besedi. V letu dni sta bila krščena ona in njen mož. Nekaj let kasneje sta bila vesela, ko sta na območnem kongresu spet srečala Pričo, ki je z ženo prva spregovorila, ter ji predstavila svojo ljubko štiriletno hčerko. Primerno spoštovanje do Boga in močna želja, da ga ne bi razžalostili, vsekakor lahko močno vplivata na človekovo življenje.
10. Za osvoboditev od katerih napačnih dejanj lahko pobožen strah utrdi človeka?
10 Takšen pobožen strah nas lahko utrdi pred celo vrsto napačnih dejanj. (2. Korinčanom 7:1) Človeku lahko ob primernem negovanju pomaga, da preneha s skritimi grehi, za katere vesta le on sam in Jehova. Pomaga mu lahko, da se osvobodi sužnjevanja alkoholu in mamilom. Nekdanji narkoman iz Južne Afrike pripoveduje: »Ko sem spoznal Boga, sem razvil tudi strah pred tem, da ga ne bi prizadel ali razžalostil. Vedel sem, da me opazuje in hrepenel sem po tem, da bi v njegovih očeh dosegel priznanje. To me je spodbudilo, da sem uničil mamila in sicer tako, da sem jih vrgel v straniščno školjko.« Pobožen strah je podobno pomagal še tisočim drugim. (Pregovori 5:21; 15:3)
Obvaruje nas strahu pred ljudmi
11. Pred katero razširjeno zanko nas obvaruje zdrav strah pred Jehovom?
11 Zdrav strah pred Bogom nas obvaruje tudi tega, da se ne bi bali človeka. Večina ljudi se bolj ali manj boji človeka. Celo apostoli so zapustili Jezusa Kristusa in zbežali, ko so ga v Getsemanskem vrtu prijeli vojaki. Petra je kasneje na dvorišču velikega duhovnika toliko vrglo iz ravnotežja in ga bilo tako strah, da je zatajil, da je bil Jezusov učenec; zatajil je celo to, da je poznal Jezusa. (Marko 14:48-50, 66-72; Janez 18:15-27) Vendar pa so se apostoli kasneje ob pomoči spet duhovno uravnovesili. Drugače pa je v dneh kralja Jojakima bilo z Urijem, Semajevim sinom. Njega je strah tako premagal, da je pustil svojo službo Jehovovega preroka in zbežal iz dežele, a so ga vseeno ujeli in ubili. (Jeremija 26:20-23)
12. a) Na kaj, kar nas obvaruje strahu pred človekom, opozarja knjiga Pregovori 29:25? b) Kako lahko razvijemo zaupanje v Boga?
12 Kaj lahko človeku pomaga premagati strah pred človekom? Knjiga Pregovori 29:25, potem ko posvari, da si, ‚kdor se človeka boji, stavi zanko‘, še pristavi: »Kdor [. . .] upa v GOSPODA, bode obvarovan.« Človeku torej pomaga, če zaupa Jehovu. To zaupanje v Jehova pa temelji na spoznanju in izkušnjah. Ko preučujemo njegovo Besedo, spoznamo, da so njegove poti pravične. Zvemo za dogodke, v katerih se kaže, kako zanesljiv je, kako zanesljive so njegove obljube (tudi vstajenjska) ter kako ljubeč in vsemogočno močan je. Ko pa nato v skladu s spoznanjem tudi ravnamo, ko delamo, kar nam zapoveduje in odločno zavračamo tisto, pred čimer nas svari, na lastni koži okušamo njegovo ljubečo skrb in zanesljivost. Sami na sebi vidimo, kako začne delovati njegova moč, da bi izpolnila njegovo voljo. Vse trdneje mu zaupamo, pa tudi vse bolj ga ljubimo in se iskreno želimo izogniti temu, da bi ga razžalili. Takšno zaupanje pa je zgrajeno na trdnem temelju. Obvaruje nas tega, da bi se bali človeka.
13. Kako nam pobožen strah lahko pomaga pri posvetnem delu, doma in v šoli?
13 Zaupanje v Jehova in pobožen strah nas bosta naredila odločne za tisto, kar je prav, tudi če bi nam delodajalec grozil, da bomo izgubili službo, ker nismo hoteli sodelovati v nepoštenih poslovnih običajih. (Primerjajte Miha 6:11, 12.) Takšen pobožen strah tisočerim kristjanom pomaga, da kljub nasprotovanju nevernih družinskih članov vztrajajo v pravem čaščenju. Tudi mlade, ki hodijo v šolo, opogumlja, naj povedo, da so Jehovove priče. Utrjuje jih tudi, da premagujejo posmeh sošolcev, ki se rogajo biblijskim načelom. Tako je neka Priča najstnica rekla: »Čisto vseeno mi je, kaj si mislijo. Pomembno je, kaj si misli Jehova.«
14. Kako lahko Jehovovi služabniki zmagajo, tudi ko gre za njihovo življenje?
14 To isto prepričanje prave kristjane utrjuje, da se odločno držijo Jehovovih poti, tudi ko gre za njihovo življenje. Vedo, da je preganjanje od sveta treba pričakovati. Zavedajo se, da so apostole prebičali, da so hudobni ljudje pretepli in ubili celo Jezusa Kristusa. (Marko 14:65; 15:15-39; Dejanja apostolov 5:40; primerjajte Daniel 3:16-18.) Kljub temu pa so Jehovovi služabniki trdno prepričani, da jih bo Jehova okrepil, da bi vzdržali. Prepričani so tudi, da bodo z Božjo pomočjo zmagali in da bo Jehova zagotovo nagradil zveste — če bo treba, tudi z obujenjem v novi svet. Ljubezen do Boga jih skupaj s pobožnim strahom močno spodbuja, da se ogibajo kakršnihkoli del, ki bi ga razžalila.
15. Kaj je Jehovovim pričam pomagalo, da so v nacističnih koncentracijskih taboriščih ostali neoporečni?
15 Jehovovim pričam je med tridesetimi in štiridesetimi leti tega stoletja prav ta spodbuda pomagala prestati grozo nacističnih koncentracijskih taborišč. K srcu so si vzeli nasvet iz Lukeževega evangelija 12:4, 5: »Pravim pa vam, prijateljem svojim: Ne bojte se jih, ki ubijajo telo, a potem ne morejo ničesar več storiti. Pokažem pa vam, koga se bojte: bojte se tistega, ki ima oblast, potem ko usmrti, zagnati v pekel. Dà, pravim vam, tega se bojte!« Tako je Gustav Auschner, Priča, ki je bil v sachsenhausenskem koncentracijskem taborišču, pozneje pisal: ‚Esesovci so ustrelili Augusta Dickmanna, nato pa grozili, da bodo tako postrelili vse, če ne bomo podpisali, da se odpovedujemo svoji veri. Podpisal ni nihče. Bolj smo se bali tega, da ne bi Jehova razžalili, kakor pa njihovih krogel.‘ Strah pred človekom lahko koga navede, da popusti, strah pred Bogom pa mu pomaga, da se drži tistega, kar je prav.
Kako preživeti
16. Kaj je Noetu pomagalo, da je desetletje za desetletjem, vse do potopa, vztrajal na pravi poti in kako se je vse to zanj in za njegovo družino izteklo?
16 Noe je živel v zadnjih dneh predpotopnega sveta. Ljudje so bili takrat pokvarjeni, zato se je Jehova odločil, da bo ta hudobni svet pokončal. In v tem svetu polnem nasilja, velike nemorale in brezbrižnosti do božje volje je živel Noe. Čeprav je pričeval za pravičnost, ljudje »niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala«. (Matevž 24:39) Pa vendar se Noe ni ustrašil dela, ki mu ga je naložil Bog. Vse je naredil ‚prav tako, kakor mu je Bog zapovedal‘. (1. Mojzesova 6:22) Kaj pa je pomagalo Noetu, da je leto za letom, vse do potopa, vztrajal na pravi poti? List Hebrejcem 11:7 nam odgovarja: »Po veri je prejel Noe vest o tem, kar se še ni videlo, in boječ se [je pokazal pobožen strah, NW].« In rezultat je bil, da je skupaj s svojo ženo, sinovi in njihovimi ženami preživel potop.
17. a) Kaj bi morali delati, neglede na to, kaj delajo drugi? b) Zakaj so tisti, ki se bojijo Jehova, res srečni ljudje?
17 Naše obdobje je v mnogočem podobno Noetovemu. (Lukež 17:26, 27) Tudi danes se sliši svarilo. Knjiga Razodetje 14:6, 7 omenja angela, ki leta sredi neba ter ljudi iz vseh narodov, rodov in jezikov priganja, naj se ‚bojijo Boga in mu dajejo slavo‘. Zato, neglede na to, kaj dela svet okoli nas, poslušajmo te besede in povabimo še druge. Kakor Noe ravnajmo po veri in kažimo pobožen strah. Če boste tako delali, boste lahko preživeli sami in še mnogi drugi. Ob tem ko premišljujemo, kakšne koristi imajo tisti, ki se bojijo pravega Boga, ne moremo drugega, kakor da pritrdimo navdihnjenemu psalmistu, ki je pel: »Blagor mu [srečen je, NW], kdor se boji GOSPODA, v zapovedih njegovih se veseli močno!« (Psalm 112:1)
Kako bi odgovorili?
◻ Katere pomembne koristi med drugim prinaša strah pred pravim Bogom?
◻ Kako nas lahko zaščiti modrost, ki temelji na pobožnem strahu?
◻ Zakaj nam pobožen strah lahko pomaga, da se odvrnemo od hudega?
◻ Kako nas pobožen strah obvaruje strahu pred človekom?
◻ Kako pobožen strah vpliva na to, kakšna prihodnost je pred nami?
[Slika na straneh 16, 17]
»Blagor mu [srečen je, NW], kdor se boji GOSPODA, v zapovedih njegovih se veseli močno!« (Psalm 112:1)