,Po veri hodimo, ne po tem, kar gledamo‘

»Po veri živimo [hodimo, NW], ne po tem, kar gledamo.« (2. KORINČANOM 5:7)

1. Kaj pomeni ‚hoditi po veri‘?

VSAKIČ, ko molimo po smernicah iz Božje Besede, pokažemo, da imamo vsaj nekoliko vere. Vero dokažemo tudi takrat, ko začnemo drugim pričevati o Božjem kraljestvu. Ko pa nato še posvetimo svoje življenje Jehovu, pokažemo, da si res želimo ,hoditi po veri‘, se pravi, živeti življenje, ki ga usmerja vera. (2. Korinčanom 5:7, NW; Kološanom 1:9, 10)

2. Zakaj sodelovanje v občinskih dejavnostih samo po sebi še ni dokaz, da ima nekdo vero?

² Toda da bi res lahko živeli tako, mora naša vera biti dobro utemeljena. (Hebrejcem 11:1, 6) Mnoge ljudi Jehovove priče privlačimo zaradi visokih moralnih meril in ljubezni, ki jo ti vidijo med nami. To je sicer dober začetek, kar pa še ne pomeni, da imajo takšni ljudje vero. Zopet drugi imajo morda zakonca ali roditelja, ki je trden v veri, in mogoče celo sodelujejo v nekaterih dejavnostih, s katerimi se ukvarja ta njihova ljubljena oseba. Imeti doma nekoga, ki na vse tako dobro vpliva je zares blagoslov, toda tudi to ni nadomestilo za človekovo lastno ljubezen do Boga in vero. (Lukež 10:27, 28)

3. a) O čem glede Biblije moramo biti prepričani, da bi naša vera imela dober temelj? b) Zakaj se nekateri laže prepričajo o Biblijini navdihnjenosti kot drugi?

³ Tisti, ki res hodijo po veri, so popolnoma prepričani, da je Biblija Božja Beseda. Za to, da je Sveto pismo resnično »navdihnjeno od Boga«, imamo veliko dokazov.a (2. Timoteju 3:16, Ekumenska izdaja) Koliko takih dokazov pa človek potrebuje, da bi bil povsem prepričan? To je morda odvisno od njegove razgledanosti. Kar enega povsem zadovolji, morda drugega še ne prepriča. Včasih lahko komu pokažemo še toliko neizpodbitnih dokazov, pa se bo ta morda še vedno upiral logičnemu sklepu. Zakaj? Zaradi želja, zakopanih globoko v srcu. (Jeremija 17:9) Morda sicer pravi, da se zanima za Božji namen, toda njegovo srce hrepeni po tem, da ga prizna svet. Mogoče se ne želi odpovedati načinu življenja, ki je v nasprotju z biblijskimi merili. Toda če je človek zares lačen resnice, če je pošten do sebe in ponižen, bo sčasoma uvidel, da je Biblija zares Božja Beseda.

4. Kaj bi moral narediti posameznik, da bi si pridobil vero?

⁴ Ljudje, ki jim kdo pomaga preučevati Biblijo, pogosto že v nekaj mesecih uvidijo, da so spoznali več kot dovolj razlogov, da je ta res Božja Beseda. In če jih to potem še navede, da odprejo srce Jehovovemu pouku, se jim bodo po naučenem preoblikovale tudi najgloblje misli, želje in vzgibi. (Psalm 143:10) V Listu Rimljanom 10:10 namreč piše, da se veruje »s srcem«. Tako posameznik izraža, kaj zares čuti, obenem pa se takšna vera pokaže tudi v njegovem načinu življenja.

Noe je ravnal po dobro utemeljeni veri

5., 6. Na čem je temeljila Noetova vera?

⁵ Noe si je vero zgradil na dobrih temeljih. (Hebrejcem 11:7) Na kakšnih pa? Od Boga je dobil besedo, sicer ne v pisni obliki, temveč v ustni. V Prvi Mojzesovi knjigi 6:13 beremo: »Reče Bog Noetu: Konec vsega mesa se je približal predme, zakaj zemlja je polna silovitosti od njih.« Bog je Noetu naročil, naj zgradi barko, in mu posredoval tudi podrobnosti glede gradnje. Potem pa je dodal: »Jaz, glej, pošljem potop, vode čez zemljo, pogubit vse meso, v katerem je dih življenja pod nebom; karkoli je na zemlji, pogine.« (1. Mojzesova 6:14–17)

⁶ Ali je pred tem že kdaj deževalo? Biblija o tem ne govori. V Prvi Mojzesovi knjigi 2:5 beremo »GOSPOD Bog [ni bil] poslal dežja.« Toda tako se je pač izrazil Mojzes, ki je živel stoletja pozneje, in tu ni govoril o Noetovih dneh, temveč o času veliko pred tem. Jehova pa je Noetu, kot je to razvidno iz Prve Mojzesove knjige 7:4, govoril o dežju in Noe je očitno razumel, kaj je Jehova s tem mislil. Pa vendar Noe ni veroval na temelju tistega, kar je lahko videl. Apostol Pavel je zanj rekel, da je prejel »vest o tem, kar se še ni videlo«. Bog je Noetu povedal, da bo poslal čez zemljo »potop« oziroma »nebeški ocean«, kot pravi podčrtna opomba k Prvi Mojzesovi knjigi 6:17 v New World Translation. Dotlej se kaj takega še ni zgodilo. Toda vse stvarstvo, kar ga je lahko Noe videl, je jasno dokazovalo, da je Bog zares zmožen povzročiti takšen uničevalni potop. Noeta je vera navedla, da je zgradil barko.

7. a) Česa Noe ni potreboval za to, da je izpolnil, kar mu je Bog zapovedal? b) Kako nam koristi premišljevanje o Noetovi veri in kako je naša vera lahko drugim v blagoslov?

⁷ Bog Noetu ni povedal, katerega dne se bo začel potop. Vseeno pa Noe zaradi tega še ni razmišljal, češ, počakajmo, pa bomo videli, kaj bo, ter gradnjo barke in oznanjevanje potisnil na drugo mesto v svojem življenju. Bog mu je dovolj zgodaj povedal, kdaj naj vstopi v barko. Medtem pa »to stori Noe; vse stori prav tako, kakor mu je zapovedal Bog«. (1. Mojz. 6:22) Noe je hodil po veri, ne po tem, kar je gledal. In kako hvaležni smo, da je ravnal tako! Zaradi njegove vere namreč mi danes živimo. In tudi danes lahko naša vera močno vpliva na to, kakšna bo naša prihodnost, pa ne samo naša, temveč tudi naših otrok in ljudi okoli nas.

Abrahamova vera

8., 9. a) Na čem je temeljila Abrahamova vera? b) Kako se je Jehova »prikazal« Abrahamu?

⁸ Sedaj pa razmislite še o enem zgledu, o Abrahamovem. (Hebrejcem 11:8–10) Na temelju česa je veroval Abraham? Kaldejsko mesto Ur, okolje, v katerem je odraščal, je bilo polno malikovalstva in pridobitništva. Toda njegov pogled so oblikovali drugi vplivi. Gotovo se je imel priložnost družiti z Noetovim sinom Semom, saj je njegovo življenje 150 let sovpadalo s Semovim. Abraham se je tako prepričal, da je Jehova ‚Bog mogočni, Najvišji, nebes in zemlje Stvarnik‘. (1. Mojzesova 14:⁠22)

⁹ Na Abrahama pa je močno vplivalo še nekaj drugega. Jehova se mu je »prikazal [. . .], ko je bil v Mezopotamiji, preden se je nastanil v Haranu, in mu je rekel: Odidi iz zemlje svoje in od rodovine svoje, in pojdi v zemljo, ki ti jo pokažem«. (Dejanja 7:2, 3) Kako se je Jehova »prikazal« Abrahamu? Abraham Boga ni videl neposredno. (2. Mojzesova 33:20) Lahko da se mu je ta prikazal v sanjah, nadnaravno, v vsem svojem veličastju ali pa po kakem angelskem slu oziroma predstavniku. (Primerjaj 1. Mojzesova 18:1–3; 28:⁠10–15; 3. Mojzesova 9:4, 6, 23, 24.) Naj se je Jehova Abrahamu prikazal tako ali drugače, ta zvesti mož je bil prepričan, da mu Jehova ponuja dragoceno prednost. In ravnal je po veri.

10. Kako je Jehova Abrahamu okrepil vero?

¹⁰ Abraham ni veroval zato, ker bi poznal podrobnosti o deželi, v katero ga je Bog pošiljal. Niti ni veroval, ker bi vedel, kdaj bo dobil to deželo. Veroval je, ker je Jehova poznal kot Vsemogočnega Boga. (2. Mojzesova 6:⁠3) Jehova je Abrahamu povedal, da bo dobil potomca, toda Abraham se je včasih spraševal, kako neki bi to bilo mogoče, saj je bil že v letih. (1. Mojzesova 15:3, 4) Jehova mu je vero utrdil tako, da mu je rekel, naj se ozre po zvezdah in jih sešteje, če jih lahko. »Tako bode seme tvoje,« mu je dejal. Abrahama je to močno ganilo. Očitno je bilo, da lahko Stvarnik teh spoštovanje zbujajočih nebesnih teles izpolni, kar je obljubil. Abraham »je veroval GOSPODU«. (1. Mojzesova 15:5, 6) Ni verjel samo zato, ker bi mu bilo všeč, kar je slišal. Ne, imel je dobro utemeljeno vero.

11. a) Kako se je Abraham, bližajoč se stotim letom, odzval na Božjo obljubo, da mu bo že priletna Sara rodila sina? b) S kakšno vero je Abraham prestal preskus, naj odpelje sina na goro Morijo in ga daruje?

¹¹ Abraham je bil že blizu stotim, njegova žena Sara pa devetdesetim, ko mu je Jehova ponovil obljubo, da bo imel sina, in to s Saro. Abraham je stvarno razmislil o svojih okoliščinah. Vseeno pa »ob božji obljubi ni maloverno omahoval, marveč se je v svoji veri še okrepil in izkazal čast Bogu, popolnoma prepričan, da more Bog to, kar je bil obljubil, tudi uresničiti«. (Rimljanom 4:19–21, EI) Vedel je, da se bo Božja obljuba zagotovo izpolnila. In zaradi vere je Boga kasneje tudi ubogal, ko mu je ta rekel, naj odpelje sina Izaka v deželo Morijo in mu ga daruje kot žrtev. (1. Mojzesova 22:1–12) Abraham je bil povsem prepričan, da mu lahko Bog sina, čigar rojstvo je čudežno povzročil, tudi oživi, da bi se izpolnilo še drugo, kar je glede njega obljubil. (Hebrejcem 11:17–19)

12. Kako dolgo je Abraham hodil po veri in kakšna nagrada čaka njega in njegove družinske člane, ki so imeli močno vero?

¹² Abraham je dokazal, da ga vera ni vodila le tu in tam, temveč vse življenje. Resda v vsem svojem življenju ni od Boga prejel v dediščino nobenega dela Obljubljene dežele. (Dejanja 7:⁠5) A ga to kljub temu ni potrlo in se ni vrnil v kaldejski Ur. Sto let, vse do svoje smrti, je živel v šotorih v deželi, v katero ga je poslal Bog. (1. Mojzesova 25:7) V Listu Hebrejcem 11:16 o njem, njegovi ženi Sari, njunem sinu Izaku in vnuku Jakobu piše: »Bog [se jih] ne sramuje, imenovati se njih Boga; zakaj pripravil jim je mesto.« Da, Jehova ima zanje mesto na zemeljskem področju svojega Mesijanskega kraljestva.

13. Kdo med današnjimi Jehovovimi služabniki dokazuje, da ima takšno vero, kot jo je imel Abraham?

¹³ Tudi med današnjimi Jehovovimi služabniki so posamezniki, ki so podobni Abrahamu. Mnogo let že hodijo po veri. Z močjo, ki jo daje Bog, premagujejo goram podobne ovire. (Matevž 17:20) Ne vedo sicer, kdaj natanko jim bo Bog Jehova dal obljubljeno dediščino, vendar zaradi tega ne omahujejo. Vedo, da se Njegova beseda zagotovo izpolni in v dragoceno prednost si štejejo, da so lahko Njegove Priče. Ali čutite tako tudi vi?

Vera, ki je vzgibavala Mojzesa

14. Kako je bil Mojzesu položen temelj za vero?

¹⁴ Naslednji zgled vere je Mojzes. Na čem pa je temeljila njegova vera? Vse se je začelo v detinstvu. Mojzesa je v košari iz papirjevca v Nilu našla faraonova hči in si ga vzela za sina. Vendar pa je dečka v njegovih zgodnjih letih življenja vzgajala in skrbela zanj njegova lastna mati, Hebrejka Jokebeda. Jokebeda ga je očitno dobro poučila ter mu vcepila ljubezen do Jehova in cenjenje do obljub, ki jih je Jehova dal Abrahamu. Kasneje se je kot član faraonove družine tudi »naučil [. . .] vse modrosti Egipčanov«. (Dejanja 7:20–22; 2. Mojzesova 2:1–10; 6:20; Hebrejcem 11:23) Kljub privilegiranemu položaju, ki ga je imel, pa je njegovo srce ostalo z Božjim zasužnjenim ljudstvom.

15. Kaj je za Mojzesa pomenila poenačitev z Jehovovim ljudstvom?

¹⁵ Nekoč, ko je bil Mojzes star 40 let, je hotel rešiti Izraelca, s katerim je neki Egipčan nepravično ravnal, pa je slednjega umoril. S tem je pokazal, kako gleda na Božje ljudstvo. Da, »po veri se je Mojzes, ko je bil odrastel, branil imenovan biti sin hčere Faraonove«. Kot član egiptovskega dvora se ni oprijemal ,začasnega užitka od greha‘, temveč ga je vera navedla, da se je poenačil s trpinčenim Božjim ljudstvom. (Hebrejcem 11:24, 25; Dejanja 7:23–25)

16. a) Kakšno nalogo je Jehova dal Mojzesu in kako mu je pri tem pomagal? b) Kako je Mojzes pokazal vero pri izpolnjevanju naloge?

¹⁶ Mojzes si je srčno želel storiti kaj, da bi osvobodil svoje ljudstvo. Toda Božji čas za rešitev še ni prišel, zato je moral zbežati iz Egipta. Šele okoli 40 let kasneje mu je Jehova po angelu naročil, naj se vrne v Egipt, da bo izpeljal Izraelce. (2. Mojzesova 3:2–10) In kako se je Mojzes odzval? O Jehovovi sposobnosti, da lahko reši Izraela, sicer ni podvomil, se je pa čutil neprimernega za nalogo, ki mu jo je Bog naložil. Jehova ga je ljubeče spodbudil, kar je takrat prav res potreboval. (2. Mojzesova 3:⁠11–4:17) Vera se mu je okrepila. Vrnil se je v Egipt in Faraona večkrat zapovrstjo iz oči v oči posvaril pred nadlogami, ki bodo prišle nad Egipt, ker Izraelcem ni dovolil oditi, da bi častili Jehova. Mojzes teh nadlog ni mogel povzročiti s svojo močjo. On je hodil po veri, ne po tem, kar je gledal. Veroval je v Jehova in njegovo besedo. Faraon mu je sicer grozil, toda Mojzes je vztrajal. »Po veri je zapustil Egipt, ne boječ se jeze kraljeve; stanoviten je bil namreč, kakor da bi videl Nevidnega.« (Hebrejcem 11:27) Mojzes ni bil popoln. Delal je napake. (4. Mojzesova 20:7–12) Toda od takrat naprej, ko mu je Bog dal nalogo, je njegovo celotno življenje vodila vera.

17. Kakšen je bil rezultat Noetove, Abrahamove in Mojzesove hoje po veri, čeprav niso dočakali Božjega novega sveta?

¹⁷ Naj bo vaša vera kakor vera Noeta, Abrahama in Mojzesa. Oni sicer v svojem življenju niso videli Božjega novega sveta. (Hebrejcem 11:39) Takrat namreč še ni nastopil od Boga določeni čas. Prej je bilo treba dovršiti še druge vidike njegovega namena. Kljub temu pa njihova vera v Božjo besedo ni omahovala in njihova imena so zapisana v Božji knjigi življenja.

18. Zakaj bi tisti, ki so poklicani za nebeško življenje, morali hoditi po veri?

¹⁸ »Bog [je] nekaj boljšega določil za nas,« je napisal apostol Pavel. Nekaj boljšega je namreč določil za tiste, ki so bili kakor apostol Pavel poklicani v nebeško življenje s Kristusom. (Hebrejcem 11:40) In še zlasti te je imel Pavel v mislih, ko je pisal besede, zapisane v Drugem listu Korinčanom 5:7: »Po veri živimo [hodimo, NW], ne po tem, kar gledamo.« Ko so bile te besede zapisane, ni še nihče od njih dobil svoje nebeške nagrade. Nagrade torej z dobesednimi očmi niso mogli videti, toda njihova vera vanjo je bila dobro utemeljena. Kristus, prvina izmed tistih, ki naj bi bili blagoslovljeni z nebeškim življenjem, je namreč že vstal od mrtvih in več kot 500 prič ga je videlo, preden se je dvignil v nebo. (1. Korinčanom 15:3–8) Imeli so dovolj razlogov, da so svoje celotno življenje usmerjali po tej veri. Tudi mi imamo tehtne razloge, da hodimo po veri.

19. Po kom nam je Bog spregovoril, kot je to razvidno iz Lista Hebrejcem 1:1, 2?

¹⁹ Danes Jehova s svojim ljudstvom ne govori po angelih, kakor je z Mojzesom pri gorečem grmu. Spregovoril nam je po svojem Sinu. (Hebrejcem 1:1, 2) To, kar je po njem rekel, pa je dal zapisati v Biblijo, ki je prevedena v ljudske jezike vsega sveta.

20. Zakaj smo mi v veliko boljšem položaju, kot so bili Noe, Abraham in Mojzes?

²⁰ Mi imamo danes veliko več, kot pa so imeli Noe, Abraham in Mojzes. Imamo celotno Božjo Besedo, katere večidel se je že uresničil. Glede na vse to, kar v Bibliji piše o možeh in ženah, ki so se kljub raznovrstnim preskušnjam izkazali za zveste priče za Jehova, nas besede iz Lista Hebrejcem 12:1 spodbujajo: »Vrzimo raz sebe vsako breme in greh, ki nas lahko oklene, in tecimo s potrpežljivostjo v naloženem nam boju.« Svoje vere ne bi smeli jemati kot nekaj samo po sebi umevnega. »Greh, ki nas lahko oklene,« je namreč nevera. Za to, da bi lahko ‚hodili po veri‘, je vsekakor potreben hud boj.

[Podčrtna opomba]

Kaj bi lahko povedali?

◻ Kaj spada k temu, da ‚hodimo po veri‘?

◻ Kako nam koristi premišljevanje o tem, kako je vero pokazal Noe?

◻ Kako nam pomaga, premišljevanje o tem, kako je vero pokazal Abraham?

◻ Zakaj Biblija za zgled vere kaže na Mojzesa?

[Slika na strani 10]

Abraham je hodil po veri

[Slika na strani 10]

Mojzes in Aron sta vero dokazala tudi pred faraonom