Božič – svetni praznik ali verski sveti dan?

NA KITAJSKEM mu pravijo Božični stari mož. V Veliki Britaniji je poznan kot Oče božič. Prebivalci Rusije ga imenujejo dedek Mraz, v Združenih državah pa ga naslavljajo s Santa Klaus.

Mnogi imajo tega veselega starega moža, ki se ponaša z okroglim trebuhom in snežnobelo brado, za samo poosebljenje božiča. Splošno pa je tudi znano, da je Božiček mit, legenda, ki temelji na običajih, povezanih z mirskim škofom (v današnji Turčiji) iz četrtega stoletja.

Šege in običaji so vedno močno vplivali na praznovanja, in božič ni izjema. Mit o Božičku je samo en zgled spojenosti folklore s tako razširjenim praznikom. Nekateri trdijo, da božične šege temeljijo na biblijskih dogodkih, toda v resnici jih večina izvira iz poganstva.

Naslednji zgled je božični drevešček. The New Encyclopædia Britannica pravi: »Čaščenje dreveščka, ki je bilo običajno med poganskimi Evropejci, je po spreobrnitvi le-teh h krščanstvu preživelo v skandinavskih šegah, po katerih so ob novem letu krasili hiše in skednje z zimzelenjem, zato da bi pregnali hudiča, ob božiču pa so postavljali drevešček pticam.«

Naslednja razširjena božična šega je izdelovanje vencev iz božjega drevca ali iz drugih zimzelenov. Tudi njene korenine segajo globoko v pogansko čaščenje. Stari Rimljani so z vejami božjega drevca krasili templje med saturnalijami, sedemdnevnim praznikom sredi zime, posvečenim Saturnu, bogu poljedelstva. Ta poganski praznik je slovel zlasti po nezmernem veseljačenju in razuzdanosti.

Božični običaj, da se poljublja pod vejo omele (narisana tu), se nekaterim zdi romantičen, vendar pomeni vrnitev v srednji vek. Starobritanski druidi so omelu pripisovali čarobno moč, zato so ga rabili v zaščito pred demoni, uroki in drugim zlom. Sčasoma je vzklilo praznoverje, češ da poljubljanje točno pod omelom vodi v poroko. Pri nekaterih ljudeh je ta navada ob božiču še vedno priljubljena.

To je le nekaj sodobnih božičnih običajev, na katere so vplivali poganski nauki ali pa so izšli točno iz njih. Morda se sprašujete, kako je prišlo do vsega tega? Kako je praznik, s katerim naj bi se častilo Kristusovo rojstvo, postal tako prepleten z nekrščanskimi šegami? In še pomembnejše: kako na vse to gleda Bog?

[Navedba vira slike na strani 2]

Stran 3: Santa Claus, Thomas Nast/Dover Publications, Inc., 1978. Omelo na strani 3 in slika na strani 4: Margaret Baker, Discovering Christmas Customs and Folklore, Shire Publications, 1994.