Živeti za danes ali za večno prihodnost?

»Odrešeni smo bili [. . .] v upanju.« (RIMLJANOM 8:24, SSP)

1. Kakšen je bil epikurejski nazor in kako je takšno modroslovje vplivalo na nekatere kristjane?

APOSTOL Pavel je korintskim kristjanom pisal: »Kako morejo nekateri izmed vas govoriti, da ni vstajenja mrtvih?« (1. Korinčanom 15:12, SSP) Zastrupljajoča filozofija grškega modreca Epikurja je očitno že vdrla med kristjane v prvem stoletju. Zato je Pavel opozoril na epikurejski nazor: »Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo!« (1. Korinčanom 15:32) Filozofovi sledilci so zavračali kakršno koli upanje na življenje po smrti, zato so verjeli, da so meseni užitki edino in najboljše, kar lahko posameznik uživa v življenju. (Dejanja 17:18, 32) Epikurejsko modroslovje je bilo sebično, cinično in popolnoma poniževalno.

2. a) Zakaj je bilo tako nevarno zanikati vstajenje? b) Kako je Pavel okrepil vero korintskih kristjanov?

² To zanikanje vstajenja je imelo resne posledice. Pavel je razložil: »Če pa ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. A če Kristus ni vstal, prazno je potem naše oznanjevanje, prazna pa tudi vera vaša. [. . .] Če upamo v Kristusa samo v tem življenju, smo vredni pomilovanja najbolj izmed vseh ljudi.« (1. Korinčanom 15:13–19) Da, krščanstvo bi bilo brez upanja na večno prihodnost »prazno«. Ne bi imelo pomena. Nič čudnega ni torej, da je korintska občina pod vplivom tega poganskega mišljenja postala žarišče težav. (1. Korinčanom 1:11; 5:1; 6:1; 11:20–22) Pavel se je zato namenil okrepiti njihovo vero v vstajenje. Z učinkovalno logiko, svetopisemskimi navedki in prispodobami je povsem dokazal, da vstajenjsko upanje ni izmišljotina temveč zanesljiva prihodnja stvarnost. Sovernike je spodbujal: »Bodite stanovitni, nepremični, obilni vsekdar v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu.« (1. Korinčanom 15:20–58)

»Bodite budni«

3., 4. a) Kakšno nevarno stališče bo po Petrovih besedah pogoltnilo nekatere v zadnjih dneh? b) Česa bi se morali kar naprej spominjati?

³ Danes imajo mnogi pesimistično stališče živi-za-danes. (Efežanom 2:2) Tako je, kot je napovedal apostol Peter. Govoril je o ,posmehovalcih, ki z zasmehovanjem govoré: Kje je obljuba prihoda njegovega? Saj odkar so zaspali očetje, je vse, kakor je bilo od začetka stvaritve.‘ (2. Petrov 3:3, 4) Če bi se pravi častilci uklonili takšnemu nazoru, bi lahko postali »nedelavni in nerodovitni«. (2. Petrov 1:8) Srečni smo, da večina današnjega Božjega ljudstva ni takšna.

⁴ Zanimati se za prihajajoči konec sedanje hudemu vdane stvarnosti ni narobe. Spomnimo se, kako je zanimalo Jezusove lastne apostole: »Gospod, ali boš v tem času v novič postavil kraljestvo Izraelu?« Jezus jim je odgovoril: »Ni vaša stvar, da bi znali čase in ure, ki jih je določil Oče po svoji samooblasti.« (Dejanja 1:6, 7) Iz teh besed veje bistveno sporočilo, ki ga je izrazil že v govoru na Oljski gori: »Ne veste, katerega dne pride Gospod vaš. [. . .] Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi.« (Matevž 24:42, 44) Na ta nasvet se moramo kar naprej spominjati! Nekatere morda mika stališče: ,Morda bi se samo malo upočasnil in delal lagodneje.‘ Kakšna napaka bi to bila! Pomislimo na Jakoba in Janeza, »sinova groma«. (Marko 3:17)

5., 6. Kaj se naučimo iz Jakobovega in Janezovega zgleda?

⁵ Kot že vemo, je bil Jakob izredno goreč apostol. (Lukež 9:51–55) Ko je bila krščanska občina ustanovljena, je bil v njej gotovo dejaven. Toda Herod Agripa I. ga je dal umorit še sorazmerno mladega. (Dejanja 12:1–3) Ali menimo, da je bil Jakob tedaj, ko je uvidel, da se bo njegovo življenje tako nepričakovano končalo, žalosten, ker je bil prej tako goreč in si je v strežbi prizadeval? Nikakor! Nedvomno je bil srečen, da je svoja najboljša leta sorazmerno kratkega življenja preživel v Jehovovi službi. Tako tudi nobeden od nas ne more vedeti, ali se mu bo življenje nepričakovano končalo. (Propovednik 9:11; primerjaj Lukež 12:20, 21.) Zato je gotovo modro biti zelo goreč in dejaven v Jehovovi službi. Tako si bomo pri njem lahko ohranili dobro ime in živeli z upanjem na večno prihodnost. (Propovednik 7:1)

⁶ Nekaj podobnega se naučimo iz zapisa o apostolu Janezu, ki je bil navzoč, ko je Jezus močno spodbujal: »Bodite budni.« (Matevž 25:13; Marko 13:37, oboje SSP; Lukež 21:34–36) Janez si je vse to vzel k srcu in mnogo desetletij navdušeno služil. Pravzaprav je videti, da je živel dlje kot vsi drugi apostoli. Ali je zelo ostareli Janez, ko se je lahko ozrl na desetletja zveste službe, menil, da je to bila napaka, da je v življenju zgrešil in bil neuravnovešen? Nikakor ne! Še vedno je željno zrl v prihodnost. Ko je vstali Jezus rekel: »Gotovo, pridem hitro,« je Janez takoj odgovoril: »Amen, pridi, Gospod Jezus!« (Razodetje 22:20) Janez sploh ni živel za sedanjost, ni hrepenel po počasnem in mirnem ,normalnem življenju‘. Odločen je bil, da bo še naprej služil z vsem svojim življenjem in močjo, ne glede na to, kdaj bo prišel Gospod. Kako pa je z nami?

Temelji za vero v večno življenje

7. a) Kako je bilo upanje na večno življenje ,obljubljeno pred večnimi časi‘? b) Kako je Jezus osvetlil upanje na večno življenje?

⁷ Prepričani ste lahko, da upanje na večno življenje niso nikakršne človeške sanje ali domišljija. V Listu Titu 1:2 piše, da naša bogovdanost temelji na ,upanju večnega življenja, ki ga je obljubil pred večnimi časi Bog, ki nikoli ne laže‘. Božji prvotni namen je bil, da bi vsi poslušni ljudje večno živeli. (1. Mojzesova 1:28) Prav nič, niti upor Adama in Eve, ne more preprečiti spolnitve tega namena. Kot je zapisano v Prvi Mojzesovi knjigi 3:15 je Bog takoj obljubil »seme«, in to bo poravnalo vso škodo, ki jo je utrpelo človeštvo. Ko je to »seme« ali Mesija, Jezus, prišlo, je bilo upanje na večno življenje eden njegovih temeljnih naukov. (Janez 3:16; 6:47, 51; 10:28; 17:3) Kristus je s tem, ko je svoje popolno življenje dal kot odkupnino, pridobil pravno pravico podariti človeštvu večno življenje. (Matevž 20:28) Nekateri od njegovih sledilcev, natančneje vsi 144.000, bodo večno živeli v nebesih. (Razodetje 14:1–4) Tako si bodo nekoč smrtni ljudje ,oblekli nesmrtnost‘. (1. Korinčanom 15:53)

8. a) Kaj je »nesmrtnost« in zakaj jo je Jehova zagotovil 144.000? b) Kakšno upanje je Jezus dal za ,druge ovce‘?

⁸ »Nesmrtnost« pa ne pomeni le nikoli umreti. Pomeni tudi ,moč neuničljivega življenja‘. (Hebrejcem 7:16, SSP; primerjaj Razodetje 20:6.) Kaj je Bog potemtakem naredil s tem, ko je obljubil tako posebno darilo? Spomnimo se na Satanov izziv, češ da ni mogoče zaupati nobenemu od Božjih stvarjenj. (Job 1:9–11; 2:4, 5) S tem, ko je Bog 144.000 zagotovil nesmrtnost, je pokazal, da tej skupini popolnoma zaupa, in s tem izredno odgovoril na Satanov izziv. Kako pa bo z drugim delom človeštva? Jezus je prvim članom te ,male črede‘ kraljestvenih dedičev rekel, da bodo ,sedeli na prestolih ter sodili dvanajstere rodove Izraelove‘. (Lukež 12:32; 22:30) To pomeni, da bodo drugi prejeli večno življenje na zemlji kot podložniki njegovega Kraljestva. ,Druge ovce‘ sicer ne dobijo nesmrtnosti, vendar prejmejo »večno življenje«. (Janez 10:16; Matevž 25:46) Večno življenje je tako upanje vseh kristjanov. To ni nikakršna izmišljotina, temveč nekaj, kar je slovesno obljubil »Bog, ki nikoli ne laže«, in je za to plačal z dragoceno Jezusovo krvjo. (Titu 1:2)

V daljni prihodnosti?

9., 10. Kaj vse nam jasno kaže, da smo blizu konca?

⁹ Apostol Pavel je napovedal, da bomo lahko po ,nevarnih časih‘ razvideli, da smo nesporno stopili v ,zadnje dni‘. Ali ne uvidimo, da se z izgubljanjem obdajajoče človeške družbe v stanju brez ljubezni, pohlepnosti, zadovoljevanju lastnih užitkov in brezbožnosti naglo bliža Jehovov dan izvršitve obsodbe nad to hudemu vdano stvarnostjo? Ali ne vidimo, kako se z vedno hujšim nasiljem in sovraštvom okoli nas spolnjujejo Pavlove besede »hudobni ljudje pa in sleparji bodo napredovali v slabem«? (2. Timoteju 3:1–5, 13) Nekateri morda optimistično razglašajo »mir in varnost«, vendar bo vsako upanje na mir ugasnilo, ko bo »nenadoma prišla nadnje poguba, kakor pride porodna bolečina nad nosečnico, in ne bodo ubežali«. Glede pomena naših časov nismo v temi. Zato »bodimo budni in trezni«. (1. Tesaloničanom 5:1–6, SSP)

¹⁰ Iz Biblije tudi izvemo, da bodo zadnji dnevi trajali »malo časa«. (Razodetje 12:12; primerjaj 17:10.) Večina tega »malo časa« je očitno že minila. Danielova prerokba denimo natančno opisuje spor med ,severnim‘ in ,južnim kraljem‘, ki se nadaljuje v tem stoletju. (Daniel 11:5, 6) Vse, kar se še mora spolniti, je zadnji napad ,severnega kralja‘, o katerem piše v Danielu 11:44, 45. (Glej razpravo o tej prerokbi v Stražnem stolpu, 1. november 1987 in 1. november 1993.)

11. a) Koliko se je že spolnil Matevžev evangelij 24:14? b) Kaj kažejo Jezusove besede, zapisane v Matevževem evangeliju 10:23?

¹¹ Jezus je tudi napovedal, da se bo »ta evangelij kraljestva [. . .] oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec«. (Matevž 24:14) Jehovove priče opravljamo danes svoje delo po 233 deželah, otočjih in pokrajinah. Resda so še nedotaknjena področja in morda se bodo v času, ki ga je določil Jehova, odprla vrata priložnosti. (1. Korinčanom 16:9) Vendar nam Jezusove besede, zapisane v Matevževem evangeliju 10:23, dajo misliti: »Ne boste prehodili mest Izraelovih dotlej, ko pride Sin človekov.« Preden bo Jezus ,prišel‘ kot Izvrševalec obsodbe, bo dobra novica zagotovo objavljena po vsem svetu, čeprav s kraljestvenim sporočilom ne bomo dosegli vseh delov sveta osebno.

12. a) Na katero ,pečatenje‘ se nanaša zapis iz Razodetja 7:3? b) Kaj pomeni to, da se je število maziljencev na zemlji zmanjšalo?

¹² Razmislimo o stavku iz Razodetja 7:1, 3, kjer piše, da se bo ,štiri vetrove‘ uničenja zadrževalo vse »dokler ne zapečatimo hlapcev Boga našega na njih čelih«. To ne velja za prvo pečatenje, ki se godi, ko tisti od 144.000 posameznikov prejmejo nebeški klic. (Efežanom 1:13) To se nanaša na končno pečatenje, ko se jih dokončno razpozna za preskušene in zveste ,hlapce našega Boga‘. Število pravih maziljenih Božjih sinov, ki še živijo na zemlji, se je močno zmanjšalo. Poleg tega Biblija jasno navaja, da bo uvodni del velike stiske ,prikrajšan‘ »zaradi izvoljencev«. (Matevž 24:21, 22) Večina tistih, ki se izpovedujejo za maziljence, je že precej v letih. Ali ni to še en dejavnik, ki kaže, da je konec pred vrati?

Zvesti stražar

13., 14. Kakšno dolžnost ima razred stražarja?

¹³ Medtem delamo prav, če pazimo na navodila ,zvestega sužnja‘. (Matevž 24:45, NW) Novodobni »suženj« že več kot sto let služi kot ,stražar‘. (Ezekiel 3:17–21, SSP) V Stražnem stolpu, 1. maj 1984, je bilo razloženo: »Ta stražar opazuje, kako se odvijajo dogodki na Zemlji in kako se spolnjujejo biblijske prerokbe in opozarja na prihajajočo ,veliko stisko, kakršne ni bilo od ustvaritve sveta‘ ter oznanjuje ,dobro vest o nečem boljšem‘.« (Matevž 24:21; Izaija 52:7)

¹⁴ Ne pozabimo: Stražarjeva naloga je naznaniti, ,kar vidi‘. (Izaija 21:6–8) V biblijskih dneh je stražar opozoril tudi, ko je bila mogoča nevarnost predaleč, da bi jo lahko jasno razpoznal. (2. kraljev 9:17, 18) Zato je gotovo, da so bili tedaj tudi lažni alarmi. Vendar dober stražar ni bil tiho, ker bi ga bilo strah zadrege. Kako bi se počutili, če bi vam gorela hiša, gasilci pa ne bi prišli, ker bi domnevali, da bi to lahko bil lažni alarm? Nasprotno, od takih ljudi pričakujemo, da se bodo hitro odzvali na kakršen koli znak za nevarnost! Tako tudi razred stražarja spregovori, kadar je videti, da je zaradi razmer to treba.

15., 16. a) Zakaj se naše razumevanje prerokb spreminja? b) Kaj se lahko naučimo od zvestih Božjih služabnikov, ki so nekatere prerokbe narobe razumeli?

¹⁵ Bolj ko se dogodki odvijajo, bolj razumemo prerokbe. Zgodovina nam je pokazala, da je božanske prerokbe le redko, če sploh kdaj, mogoče popolnoma razumeti pred njihovo spolnitvijo. Bog je Abramu točno povedal, kako dolgo bo njegovo seme ,tujčevalo v deželi, ki ni njihna,‘ namreč 400 let. (1. Mojzesova 15:13) Mojzes pa se je prezgodaj ponudil za rešitelja. (Dejanja 7:23–30)

¹⁶ Razmislimo tudi o mesijanskih prerokbah. Ko se ozremo, nam je popolnoma jasno, da sta bila Mesijeva smrt in vstajenje že napovedana. (Izaija 53:8–10) Vendar celo Jezusovi učenci tega niso doumeli. (Matevž 16:21–23) Niso razumeli, da se bo Daniel 7:13, 14 spolnil med Kristusovo prihodnjo parousío oziroma »navzočnostjo«. (Matevž 24:3, NW) Zato so pri izračunavanju zgrešili za skoraj 2000 let, saj so Jezusa vprašali: »Gospod, ali boš v tem času v novič postavil kraljestvo Izraelu?« (Dejanja 1:6) Napačne zamisli in kriva pričakovanja so se pojavljala še potem, ko se je krščanska občina že dodobra utrdila. (2. Tesaloničanom 2:1, 2) Vendar se ne da zanikati, da je Jehova kljub temu, da so nekateri verniki v prvem stoletju kdaj pa kdaj imeli napačne poglede, njihovo delo blagoslavljal.

17. Kako bi morali gledati na prilagoditve v našem razumevanju Svetega pisma?

¹⁷ Tudi današnji razred stražarja je včasih moral razčistiti svoje poglede. Ali pa lahko kdo dvomi, da Jehova ,zvestega sužnja‘ blagoslavlja? Ali ni poleg tega večina prilagoditev, če pogledamo ozadje, sorazmerno majhnih? Naše temeljno razumevanje Biblije se ni spremenilo. In o tem, da živimo v zadnjih dneh, smo prepričani bolj kot kdaj koli doslej!

Živeti za večno prihodnost

18. Zakaj moramo paziti, da ne bi živeli le za danes?

¹⁸ Svet morda pravi: »Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo!« Vendar mi ne bi smeli imeti takšnega stališča. Zakaj bi se zaman trudili iz življenja iztisniti vse mogoče užitke, ko pa si lahko prizadevate za večno prihodnost? To upanje, bodisi na nesmrtno življenje v nebesih ali pa na večno življenje na zemlji, niso nikakršne sanje, niti izmišljotina. To je stvarnost, ki jo je obljubil Bog, »ki nikoli ne laže«. (Titu 1:2) Kako veliko je dokazov, da je uresničitev našega upanja tik pred vrati! »Čas je prikrajšan.« (1. Korinčanom 7:29)

19., 20. a) Kako gleda Jehova na vse, kar smo žrtvovali zaradi Kraljestva? b) Zakaj bi v življenju morali imeti večnost pred očmi?

¹⁹ Ta sistem res traja dlje, kot so si mnogi mislili. Nekateri morda menijo, da se ne bi tako žrtvovali, če bi to prej vedeli. Vendar takšnega ravnanja ni nikomur treba obžalovati. Žrtvovati se je navsezadnje ena temeljnih reči, ki spadajo h krščanskemu življenju. Kristjani ,se sebi odpovejo‘. (Matevž 16:24, SSP) Nikoli ne bi smeli meniti, da je to, da se trudimo ugajati Bogu, brez pomena. Jezus je obljubil: »Resnično vam pravim, nikogar ni, ki je zapustil hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mene in evangelija, da ne bi prejel sedaj v tem času stokrat toliko [. . .], in v prihodnjem svetu večnega življenja.« (Marko 10:29, 30) Koliko bodo vredni služba, hiša ali bančni račun čez tisoč let? Toda tisto, kar ste žrtvovali za Jehova, bo nekaj pomenilo še čez milijon let, da, čez milijardo let! »Kajti Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše.« (Hebrejcem 6:10)

²⁰ V življenju torej imejmo pred očmi večnost in glejmo »ne [. . .] na to, kar se vidi, marveč na to, kar se ne vidi; zakaj to, kar se vidi, je začasno, a kar se ne vidi, je večno«. (2. Korinčanom 4:18) Prerok Habakuk je zapisal: »Kajti še je videnje za določeni čas, bliža se svoji izpolnitvi in ne vara. Če odlaša, ga le čakaj, kajti zagotovo pride, ne bo zamudilo.« (Habakuk 2:3, SSP) Kako pa ,čakanje‘ na konec vpliva na to, kako izpolnjujemo osebne in družinske odgovornosti? To bomo obravnavali v naslednjem članku.

Točke za ponovitev

◻ Kako je na nekatere vplivalo navidezno zamujanje konca te stvarnosti?

◻ Na podlagi česa upamo na večno življenje?

◻ Kako bi morali gledati na vse, kar smo žrtvovali zaradi kraljestvenih interesov?

[Slika na strani 15]

Svetovno delo oznanjevanja se mora dokončati, preden pride konec