,Zdrav razum‘, – ko se bliža konec
»Vsega konec pa se je približal. Bodite torej pametni [zdravega razuma, NW].« (1. PETROV 4:7)
1. Kaj vse zajema biti »zdravega razuma«?
GORNJE Petrove besede bi morale močno vplivati na življenje kristjanov. Vendar Peter ni zapovedal bralcem, naj zanemarijo svetne dolžnosti in prenehajo skrbeti za življenje, niti ni vzbujal občutka histerije zaradi bližajočega se uničenja. Spodbujal pa je: »Bodite zdravega razuma.« (NW) Biti »zdravega razuma« zajema kazati dobro presojo ter biti pameten, preudaren, razumen v govoru in dejanjih. Pomeni dovoliti, da mišljenje in dejanja obvladuje Božja Beseda. (Rimljanom 12:2) Ker živimo »sredi sprijenega in pokvarjenega rodu,« potrebujemo zdrav razum, da bi se ognili problemom in težavam. (Filipljanom 2:15, SSP)
2. Kako koristi Jehovova potrpežljivost današnjim kristjanom?
2 ,Zdrav razum‘ nam tudi pomaga imeti trezen, realen pogled o sebi. (Titu 2:12; Rimljanom 12:3) To je nujno, saj v Drugem Petrovem listu 3:9 piše: »Gospod [Jehova, NW] ne odlaša obljube, kar imajo nekateri za odlašanje; temuč potrpežljiv je z vami, ker noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja.« Upoštevajte, da Jehova ni potrpežljiv le z neverniki, temveč tudi »z vami« – člani krščanske občine. Zakaj? Ker »noče, da se kdo pogubi«. Morda se morajo kateri še kako spremeniti ali prilagoditi, da bi postali primerni za darilo večnega življenja. Poglejmo zato nekaj področij, kjer je morda treba narediti še kaj prilagoditev.
,Zdrav razum‘ v medsebojnih odnosih
3. Kaj naj bi se kristjani vprašali glede svojih otrok?
3 Dom bi moral biti pristan miru. Pri nekaterih pa je ,hiša, polna prepira‘. (Pregovori 17:1) Kako pa je z vašo družino? Ali je vaš dom kraj, kjer ni ,jeze, vpitja in preklinjanja‘? (Efežanom 4:31) Kako pa je z vašimi otroci? Ali čutijo, da jih ljubite in cenite? (Primerjaj Lukež 3:22.) Ali si vzamete čas za to, da jih poučujete in vzgajate? Ali ,disciplinirate v pravičnosti‘ in ne v srdu ali jezi? (2. Timoteju 3:16, NW) Otroci so ,Jehovova posest‘, zato se zelo zanima za to, kako z njimi ravnate. (Psalm 127:3)
4. a) Kakšne so lahko posledice, če mož grobo ravna s svojo ženo? b) Kako lahko žene prispevajo k miru z Bogom in k sreči cele družine?
4 Kaj pa naš zakonec? »Tako so možje dolžni ljubiti žene kakor telesa svoja. Kdor ljubi ženo svojo, ljubi sebe; kajti nihče ni nikoli sovražil svojega mesa, temuč hrani in goji ga kakor tudi Kristus cerkev.« (Efežanom 5:28, 29) Mož, ki je žaljiv, gospodovalen ali nerazumen, ne spravlja v nevarnost le miru svojega doma, temveč tudi spodkopava svoj odnos z Bogom. (1. Petrov 3:7) In žene? One bi prav tako morale biti »podrejene svojim možem kakor Gospodu«. (Efežanom 5:22, SSP) Če žena gleda, kako bi ugajala Bogu, laže spregleda pomanjkljivosti moža in mu je voljno podložna. Včasih morda meni, da mora odkrito spregovoriti. V Pregovorih 31:26 piše o sposobni ženi naslednje: »Usta svoja odpira modro in ljubezni uk ji je na jeziku.« Do svojega moža je prijazna in spoštljiva, zato ohranja mir z Bogom in prispeva k sreči cele družine. (Pregovori 14:1)
5. Zakaj naj bi mladi upoštevali biblijski nasvet glede vedenja do staršev?
5 Mladi, kako se vedete do staršev? Ali govorite sarkastično in nespoštljivo, kar ta svet pogosto dopušča? Ali pa ubogate biblijsko zapoved: »Otroci, bodite poslušni roditeljem svojim v Gospodu; zakaj to je pravično. ,Spoštuj očeta svojega in mater svojo‘, ta je zapoved prva z obljubo: ,da se ti bo dobro godilo in boš dolgo živel na zemlji‘.« (Efežanom 6:1–3)
6. Kako lahko iščemo mir s sočastilci?
6 ,Zdrav razum‘ tudi kažemo, ko s sočastilci ,iščemo mir in hodimo za njim‘. (1. Petrov 3:11) Občasno namreč pride do nesoglasij in nesporazumov. (Jakob 3:2) Če pa se dovoli, da mržnja napreduje, lahko to ogrozi mir vse občine. (Galatom 5:15) Zato spore hitro poravnajte in si prizadevajte, da se vse mirno konča. (Matevž 5:23–25; Efežanom 4:26; Kološanom 3:13, 14)
,Zdrav razum‘ in družinske odgovornosti
7. a) Kako je Pavel spodbujal, naj v vsakdanjih rečeh kažemo ,zdrav razum‘? b) Kakšno stališče glede hišnih dolžnosti bi morali imeti možje in žene?
7 Apostol Pavel je svetoval kristjanom, naj ,živijo po zdravem razumu‘. (Titu 2:12, NW) Zanimivo je, da Pavel v sobesedilu opominja žene, naj ,ljubijo može in otroke svoje in naj bodo [zdravega razuma, NW], čiste, pridne gospodinje‘. (Titu 2:4, 5) To je zapisal v letih od 61 do 64 n. š., nekaj let pred koncem judovske stvarnosti. Vsakdanje stvari, kot je denimo gospodinjstvo, so bile vendarle še vedno pomembne. Vsi, tako možje kot žene, bi zato morali ohraniti zdrav, pozitiven pogled na hišne dolžnosti, da »se ne preklinja Božja beseda«. Neki družinski poglavar se je obiskovalcu opravičil, ker ga je videz njegovega doma spravil v zadrego. Pojasnil je, da je vse razdejano »zato, ker pionira«. To, da se žrtvujemo za Kraljestvo, je pohvalno, toda paziti moramo, da ne bi žrtvovali tudi dobrega svoje družine.
8. Kako lahko družinski poglavar uravnovešeno skrbi za potrebe svoje družine?
8 Biblija spodbuja, naj da oče prednost svoji družini, saj pravi, da je tisti, ki ne skrbi za svojo družino, »zatajil vero in je hujši od nevernika«. (1. Timoteju 5:8) Življenjski standard je po svetu različen in dobro je, če smo glede gmotnih pričakovanj skromni. »Ne uboštva, ne bogastva mi ne dajaj,« je molil pisec Pregovorov 30:8. Starši pa ob tem ne bi smeli spregledati gmotnih potreb svojih otrok. Ali bi denimo bilo modro, če bi zaradi teokratičnih prednosti pustili družino brez osnovnih reči, ki jih družinski člani potrebujejo za življenje? Ali ne bi s tem zagrenili otrok? Po drugi strani pa v Pregovorih 24:27 piše: ,Opravi zunaj delo svoje in pripravi si ga na polju, potem [pa moraš tudi, NW] zidati svojo hišo.‘ Da, skrb za gmotne reči ima svoje mesto, toda ,zidati hišo‘ tako duhovno kot čustveno je življenjsko pomembno.
9. Zakaj je modro, da družinski poglavarji upoštevajo možnost, da lahko zbolijo ali umrejo?
9 Ali ste uredili, da bo družina preskrbljena, če vas zadene nenadna smrt? V Pregovorih 13:22 beremo: »Dobri zapušča dediščino sinov sinovom.« Starši skrbijo za to, da dajo otrokom v dediščino spoznanje o Jehovu in odnos z njim, pa tudi za to, da jih gmotno oskrbijo. V mnogih deželah bodo odgovorni družinski poglavarji skušali kaj prihraniti, poskrbeti za zakonito oporoko in zavarovanje. Božje ljudstvo navsezadnje ni nedovzetno za »čas in naključje«. (Propovednik 9:11, SSP) Denar »varuje«, s pazljivim načrtovanjem pa se lahko pogosto tudi prepreči stisko. (Propovednik 7:13, Wolfova Biblija; 7:12 v NW) V deželah, kjer država ne plačuje zdravstvene oskrbe, se kdo lahko odloči, da bo shranjeval sredstva za zdravstvene potrebe ali si priskrbel kakšno vrsto zdravstvenega zavarovanja.a
10. Kako lahko krščanski starši ,zbirajo prihranke‘ za svoje otroke?
10 V Svetem pismu tudi piše: »Niso namreč otroci dolžni zbirati prihrankov za starše, ampak starši za otroke.« (2. Korinčanom 12:14, SSP) V svetu je običajno, da starši zbirajo prihranke za izobrazbo otrok in poroko, da bi jim tako dali dober začetek v življenju. Ali ste že premišljevali, da bi zbirali prihranke za duhovno prihodnost otrok? Denimo, da si odrasel otrok prizadeva za polnočasno strežbo. Polnočasni strežnik ne bi smel niti zahtevati niti pričakovati zunanje podpore, toda ljubeči starši se lahko odločijo, da mu bodo ,pomagali v potrebi‘ in mu tako pomagali ostati v polnočasni službi. (Rimljanom 12:13; 1. Samuelova 2:18, 19; Filipljanom 4:14–18)
11. Ali to, da kdo stvarno gleda na denar, kaže pomanjkanje vere? Pojasnite.
11 To, da stvarno gledamo na denar, še ne kaže, kako malo verjamemo, da je konec Satanovega hudemu vdanega sistema blizu. To le pomeni, da kažemo »praktično modrost« in zdravo presojo. (Pregovori 2:7; 3:21, oboje NW) Jezus je nekoč dejal, da so glede rabe denarja ,sinovi tega sveta pametnejši od sinov svetlobe‘. (Lukež 16:8) Zato ni nič čudnega, če so nekateri spoznali, da bodo morali drugače rabiti svoja sredstva in bolje skrbeti za potrebe svoje družine.
,Zdrav razum‘ v stališču do izobraževanja
12. Kako je Jezus učil učence, naj se prilagodijo na nove razmere?
12 »Prehaja obraz tega sveta« in naglo se vrstijo obsežne gospodarske spremembe, hiter pa je tudi tehnološki razvoj. (1. Korinčanom 7:31) Kakor koli že, Jezus je učil učence, naj bodo prilagodljivi. Ko jih je poslal na prvi oznanjevalski pohod, jim je naročil: »Ne jemljite zlata, ne srebra, ne denarja v pasu svojem, ne torbe na pot, ne dveh plaščev, ne obuvala, ne palice: kajti delavec je vreden svoje hrane.« (Matevž 10:9, 10) Pozneje, ob neki drugi priložnosti, pa je rekel: »Kdor ima mošnjo, naj jo vzame, ravno tako tudi torbo.« (Lukež 22:36) Kaj se je spremenilo? Razmere. Versko okolje je postalo bolj sovražno in sedaj so morali poskrbeti sami zase.
13. Kakšen je namen izobraževanja in kako lahko starši v tem pogledu podpirajo svoje otroke?
13 Danes je enako. Starši morajo upoštevati današnje gospodarske razmere. Ali denimo poskrbite, da se otroci primerno šolajo? Z izobrazbo bi se mlad človek moral predvsem opremiti za to, da bo učinkovit Jehovov strežnik. In najpomembnejša izobrazba je duhovna. (Izaija 54:13) Starše tudi skrbi zmožnost otrok, da se bodo lahko preživljali. Zato priskrbite svojim otrokom vodstvo, pomagajte jim, da bodo izbrali primerne šolske predmete, in se z njimi pogovorite, ali bi se bilo modro še dodatno izobraževati ali ne. Takšne odločitve so družinska odgovornost, zato drugi izbrane poti ne bi smeli kritizirati. (Pregovori 22:6) Kaj pa tisti, ki so se odločili, da bodo otroke izobraževali kar doma?b Mnogi resda opravljajo pohvale vredno delo, toda nekateri so ugotovili, da je naloga težja, kot so si predstavljali, in so otroke oškodovali. Če zato razmišljate o šolanju doma, zares preračunajte, koliko vas bo to stalo, stvarno pretehtajte, ali ste dovolj vešči in samodisciplinirani, da boste to lahko povsem izvedli. (Lukež 14:28)
,Ne išči si velikih reči‘
14., 15. a) Kako je Baruh izgubil duhovno ravnovesje? b) Zakaj je bilo neumno, da si je ,iskal velikih reči‘?
14 Konca tega sistema še vedno ni, zato bi koga lahko zamikalo, da bi si prizadeval za rečmi, ki jih ponuja svet: prestižna kariera, donosna služba in bogastvo. Razmislite o Baruhu, Jeremijevem tajniku. Žaloval je: »Gorje meni! ker GOSPOD je pridel togo žalosti moji; utrujen sem v zdihovanju svojem in ne najdem pokoja.« (Jeremija 45:3) Baruh je bil utrujen. Služiti kot Jeremijev tajnik je bila težka, stresna naloga. (Jeremija 36:14–26) In nikakor ni bilo videti, da se bo pritisk končal. To je bilo kakih 18 let pred uničenjem Jeruzalema.
15 Jehova je Baruhu rekel: »Glej, kar sem sezidal, podiram, in kar sem vsadil, rujem, in to po vsej deželi. In ti bi iskal sebi velikih reči? Ne išči jih!« Baruh je izgubil ravnovesje. Pričel si je ,iskati velikih reči‘, morda bogastvo, sloves ali gmotno varnost. Jehova pa je ,rul, in to po vsej deželi‘. Kakšnega pomena je torej bilo iskanje takšnih reči? Jehova je zato Baruha streznjujoče opomnil: »Glej, jaz pripeljem nesrečo nad vse meso, [. . .] tebi pa dam dušo tvojo za plen v vseh krajih, kamorkoli pojdeš.« Gmotno imetje se ob uničenju Jeruzalema ni ohranilo! Jehova mu je zagotovil samo rešitev ,duše za plen‘. (Jeremija 45:4, 5)
16. Kaj se lahko Jehovovo ljudstvo nauči iz Baruhove izkušnje?
16 Baruh je upošteval Jehovov opomin ter si rešil življenje, prav kakor je Jehova obljubil. (Jeremija 43:6, 7) Kako mogočen pouk je to za današnje Jehovovo ljudstvo! Sedaj ni čas za ,iskanje sebi velikih reči‘. Zakaj? Ker »svet gine in poželenje njegovo«. (1. Janezov 2:17)
Kako najbolje izkoristiti preostali čas
17., 18. a) Kako se je odzval Jona, ko so se Ninivljani pokesali? b) O čem je Jehova poučil Jona?
17 Kako lahko potem najbolje izkoristimo preostali čas? Nekaj se lahko naučimo iz tega, kar je doživel prerok Jona. Odšel je »v Ninive [. . .] in je klical, govoreč: Še štirideset dni, in Ninive bodo razdejane!« Ninivljani so se na Jonovo presenečenje na sporočilo odzvali in se pokesali. Jehova se je odločil, da mesta ne bo pokončal. Kako pa se je odzval Jona? »GOSPOD, prosim, vzemi dušo mojo od mene, ker mi je bolje umreti nego živeti.« (Jona 3:3, 4; 4:3)
18 Jehova je zatem Jona poučil o nečem pomembnem. ,Pripravil je kloščevino in storil, da je zrasla nad Jonom, da mu je bila senca nad glavo [. . .] In Jona se je veselil kloščevine z velikim veseljem.‘ Vendar je bilo njegovo veselje kratko, saj se je rastlina kmalu posušila. Ker mu to ni ugajalo, se je ,jezil‘. Jehova je zatem opozoril na bistvo, ko je rekel: »Tebi se smili kloščevina [. . .] in meni naj se ne smili Niniv, mesta velikega, v katerem je več nego stoindvajset tisoč ljudi, ki ne vedo razločka med desnico in levico svojo, in toliko živine!« (Jona 4:6, 7, 9–11)
19. Kakšnega sebičnega razmišljanja bi si morali želeti ogibati?
19 Kako sebično je razmišljal Jona! Lahko mu je bilo žal za rastlino, do Ninivljanov pa, ljudi, ki duhovno rečeno ,niso vedeli razločka med svojo desnico in levico‘, ni čutil niti kančka usmiljenja. Morda že tudi mi podobno nestrpno čakamo, kdaj bo uničen ta hudemu vdani svet, in to upravičeno! (2. Tesaloničanom 1:8) Vendar imamo odgovornost, da med čakanjem pomagamo ljudem poštenega srca, ki duhovno rečeno ,ne ločijo desnice od levice‘. (Matevž 9:36; Rimljanom 10:13–15) Ali boste ta kratki čas izkoristili za to, da boste kar največ ljudem pomagali pridobiti to dragoceno Jehovovo spoznanje? Katera služba bi se lahko kdaj primerjala z radostjo, ki jo doživljate, ko pomagate komu pridobiti življenje?
Še naprej živite po ,zdravem razumu‘
20., 21. a) Kako vse bomo med drugim lahko pokazali ,zdrav razum‘ v dnevih, ki so pred nami? b) Kakšni bodo blagoslovi, če bomo živeli po ,zdravem razumu‘?
20 Satanov sistem še vedno tone proti uničenju, zato ni dvoma, da so pred nami novi izzivi. Po Drugem listu Timoteju 3:13 je bilo napovedano: »Hudobni ljudje pa in sleparji bodo napredovali v slabem.« Vendar ,ne omagajte, pešajoč v dušah svojih.‘ (Hebrejcem 12:3) Zanesite se na Jehova, da vam bo dal moč. (Filipljanom 4:13) Naučite se biti prilagodljivi in ne premišljevati o preteklosti, temveč se prilagoditi na vse slabše razmere. (Propovednik 7:10) Uporabljajte praktično modrost ter bodite v koraku z vodstvom, ki ga priskrbuje »zvesti in preudarni suženj«. (Matevž 24:45–47, NW)
21 Ne vemo, koliko časa je še. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da ,se je konec vsega približal‘. Dokler ta konec ne pride, rabimo ,zdrav razum‘ v medsebojnih odnosih, v skrbi za svojo družino in v svetnih dolžnostih. Lahko smo prepričani, da bomo s takšnim ravnanjem priznani kot tisti, ki so »brez madeža in brez hibe [. . .] v miru«. (2. Petrov 3:14)
[Podčrtni opombi]
a V Združenih državah so denimo mnogi zdravstveno zavarovani, čeprav je to velikokrat drago. Nekatere družine, ki so Priče, so ugotovile, da so določeni zdravniki bolj pripravljeni razmisliti o brezkrvnih nadomestkih, če so družinski člani zdravstveno zavarovani. Mnogi zdravniki bodo sprejeli določeno vsoto od delnega zavarovanja oziroma socialnega zdravstvenega zavarovanja.
b To, ali se bo kdo šolal doma, je osebna odločitev. Glej članek »Šolanje doma – ali je to zate« v Prebudite se!, 8. julij 1993.
Točke za ponovitev
◻ Kako lahko kažemo ,zdrav razum‘ v medsebojnih odnosih?
◻ Kako lahko kažemo uravnovešenost pri spolnjevanju družinskih odgovornosti?
◻ Zakaj se morajo starši zanimati za svetno izobrazbo svojih otrok?
◻ Kaj vse se lahko naučimo od Baruha in Jona?
[Slika na strani 18]
Kadar mož in žena drug z drugim grdo ravnata, spodkopavata svoj odnos z Jehovom
[Slika na strani 20]
Starši bi se morali zanimati za izobrazbo svojih otrok