Akrobat z gorskih grebenov

BLIZU zahodne obale Mrtvega morja je ležalo staro mesto, okoli njega pa divjina z imenom Engedi. To območje je s svojimi skalnimi prelazi in prepadi idealno domovanje divje koze obljubljene dežele, podobne tem, ki jih vidimo tukaj.

To bitje z zanesljivim korakom sodi med čudesa živalskega stvarstva. Odprimo Biblijo in si to čudovito žival pobliže oglejmo.

,Gore visoke so divjim kozlom prebivališče‘

Tako je pel psalmist. (Psalm 104:18) Divja koza je za življenje v zelo visokem svetu izvrstno opremljena! Njeno izjemno okretnost ter zelo zanesljivo in hitro gibanje po neravnih tleh gre deloma pripisati zgradbi njenih parkljev. Na njih je reža, ki se pod težo koze lahko razširi, kar daje živali, kadar stoji na ozkih skalnih policah ali pa se giblje po njih, trden prijem.

Divja koza se odlikuje tudi po izrednem ravnotežju. Skoči lahko zelo daleč in pristane na kakšni polici, ki je komaj dovolj velika, da na njej stoji z vsemi štirimi nogami. Nekoč je biolog Douglas Chadwick opazoval divjo kozo neke druge vrste, kako ji je ravnotežje pomagalo, da se je rešila s police, ki je bila preozka, da bi se na njej obrnila. Takole pravi: »Koza je bežno pogledala naslednjo polico, ki je bila kakih 120 metrov nižje, se s prednjimi nogami uprla v tla, z zadnjimi pa počasi vzpenjala po skalni steni tako, da ji je zadnjica bila nad glavo, kot bi izvajala kozolec. Zadrževal sem dih, ona pa se je ustavila šele, ko je na zadnjih nogah pristala, obrnjena v smer, od koder je skočila.« (National Geographic) Ni čudno, da divji kozi pravijo »akrobat z gorskih grebenov«!

»Veš li za čas, kdaj rode divje koze?«

Divje koze so zelo plaha bitja. Rade živijo odmaknjeno od ljudi. Človek se jim res težko približa toliko, da bi jih opazoval v njihovem divjem svetu. Lastnik »živali na tisočerih gorah« je torej lahko upravičeno vprašal človeka Joba: »Veš li za čas, kdaj rode divje koze?« (Psalm 50:10; Job 39:1)

Bog je tej samici vsadil nagon, ki ji pove, kdaj je čas za kotitev. Navadno si ob koncu maja ali v juniju poišče kak varen kraj in povrže enega ali dva mladička. Skoteni mladički si trden korak pridobijo že v nekaj dneh.

»Ljubka košuta in prijetna divja koza«

Modri kralj Salomon je spodbujal može: »Živi veselo z družico svoje mladosti; ona je ljubka košuta in prijetna divja koza!« (Pregovori 5:18, 19, Ekumenska izdaja) S tem žensk ni mislil omalovaževati. Salomon je očitno meril na lepoto, milino in druge izjemne lastnosti teh živali.

Divja koza sodi med nešteta »živa bitja«, ki veličastno pričajo o Stvarnikovi modrosti. (1. Mojzesova 1:24, 25, SSP) Mar nismo srečni, da nas je Bog obdal s toliko čudovitimi stvarjenji?

[Navedba vira slike na strani 24]

Z dovoljenjem Athens University