Svojemu otroku rešite življenje!

MICHAEL in Alphina živita na deželi, v dolini med zelenimi griči KwaZulu-Natala, v Južnoafriški republiki. Imata sedem otrok in pri njihovi vzgoji sta se spoprijemala z mnogimi izzivi. Michael je ob popolni ženini podpori po svojih najboljših močeh ubogal biblijsko zapoved očetom: »Vzrejajte [svoje otroke] v disciplini in Jehovovi umski uravnavi.« (Efežanom 6:4, NW) Včasih pa se pojavijo težave.

Afriški dečki, na primer, ki pasejo živino svojih staršev, imajo navado, da vse črede združijo in se tako lahko več časa skupaj igrajo. Včasih pa zaidejo v težave in se pogovarjajo o rečeh, o katerih se ne bi smeli. Michael je svojim sinovom, predno so ti čredo odgnali na pašo, strogo prepovedal družiti se z nekaterimi otroki. (Jakob 4:4) Vendar jih je kdaj pa kdaj, ko se je vračal z dela, zalotil z njimi. Zato jih je moral kaznovati. (Pregovori 23:13, 14)

Ali mislite, da je bil Michael s svojimi otroki prestrog? Nekateri morda menijo tako, toda Jezus Kristus je dejal, da je ,modrost opravičena po svojih delih‘. (Matevž 11:19, SSP) Michael in Alphina sta v svojem domu ustvarjala ljubeče ozračje, preživljala čas z otroki ter jih učila biblijske zgodbe in resnice.

Michael in Alphina imata štiri hčerke: Thembekile, Siphiwe, Tholakele in Thembekani. Vse so polnočasne oznanjevalke dobre novice o Božjem kraljestvu. Dva sinova služita v občinah Jehovovih prič kot predsedujoča nadzornika. Tretji sin, katerega žena tudi polnočasno oznanjuje, služi kot strežni služabnik.

Mnogi krščanski starši, ki imajo velike družine, so blagoslovljeni s tem, da svoje otroke uspešno vzgojijo. Nekateri otroci pa kljub dobri starševski vzgoji resnico zapustijo. Njihovi starši nedvomno stalno mislijo na Jezusovo prispodobo o izgubljenem sinu in živijo v upanju, da se bo sin ali hči pokesal(a) ter se navsezadnje rešil(a). (Lukež 15:21–24)

Na žalost pa nekaterim kristjanom vsi otroci odidejo v svet. Zaradi tega so zaskrbljeni še posebno v tistih delih Afrike, kjer se zdi, da otroci dobro napredujejo, dokler ne pridejo v najstniška leta. Nato pa jih v cvetu mladosti Satanov svet zapelje na nemoralno pot. (1. Janezov 5:19) Mnogi očetje zato ne spolnjujejo pogojev za občinske starešine. (1. Timoteju 3:1, 4, 5) Krščanskemu očetu bi torej to, da se reši njegova družina, moralo biti nekaj zelo pomembnega. Kaj lahko zato starši naredijo, da bi obvarovali življenja svojih otrok?

Bodite tesni prijatelj

Jezus ni bil le popoln, temveč je tudi visoko presegal vsakega človeka v razumu in izkušnjah. Kljub temu je s svojimi nepopolnimi učenci ravnal kot s tesnimi prijatelji. (Janez 15:15) Ti so zato želeli biti z njim in so v njegovi navzočnosti uživali. (Janez 1:14, 16, 39–42; 21:7, 15–17) Starši se lahko iz tega nekaj naučijo. Otroci so kakor rastlinice, ki iztezajo svoje listke k topli sončni svetlobi, saj lepo napredujejo, če je doma ljubeče in prijateljsko ozračje.

Starši, ali vam otroci lahko brez zadržkov zaupajo vse svoje skrbi? Ali jim prisluhnete? Ali vedno najprej zvabite iz njih, kaj menijo in čutijo, da bi dobili popolnejšo sliko ter šele zatem sklepate? Ali jim potrpežljivo pomagate najti odgovore na kakšna vprašanja, tako da z njimi iščete po biblijskih izdajah?

Mati iz Južnoafriške republike pripoveduje: »Hčer sva od njenega prvega šolskega dne vedno znova spodbujala, naj nama pove, kaj se ji je čez dan zgodilo. Vprašala sem jo na primer: ,S kom si bila med odmorom za kosilo? Povej mi kaj o svoji novi učiteljici. Kakšna je videti? Kaj imate načrtovano za ta teden?‘ Ko je tako hči nekoč prišla domov, je dejala, da namerava učiteljica angleščine odpeljati njihov razred gledat film, učenci pa naj bi potem o njem napisali obnovo. Naslov filma je bil vprašljiv. Poizvedeli sva več o njem in ugotovili, da film za kristjane ni primeren. O tem smo se pogovorili tudi v družini. Naslednji dan je hči stopila k učiteljici in ji razložila, da tega filma noče gledati, ker v njem uprizorjena morala ni v skladu z njenim krščanskim verovanjem. Učiteljica je o vsej zadevi še enkrat premislila in se pozneje hčerki zahvalila ter dejala, da razreda ne želi odpeljati gledat nekaj, kar bi pozneje obžalovala.« Takšno nenehno ljubeče zanimanje staršev za rešitev hčere je obrodilo dober sad. Hči je danes vesele, vedre narave in služi kot prostovoljka v južnoafriški podružnici Watch Tower Bible and Tract Society.

Jezus je dal čudovit zgled za to, kako ravnati s tujimi otroki. Rad je bil v njihovi družbi. (Marko 10:13–16) Kako srečni bi morali biti starši, da lahko počnejo to ali ono skupaj s svojimi lastnimi otroki! V nekaterih delih Afrike je očeta sram, če ga vidijo, kako se žoga ali se igra kaj drugega s svojimi sinovi. Vendar krščanski oče ne bi smel nikoli meniti, da je prepomemben, da bi ga videli kaj početi skupaj s svojimi otroki. Mladi potrebujejo starše, ki se veselijo, da lahko preživljajo čas z njimi. Otroci tako laže povejo, kaj jih teži. Če pa starši takšne čustvene potrebe zanemarjajo in še posebej, če otroke stalno popravljajo, lahko ti postanejo razdraženi ali pa se zaprejo vase.

Pavel je Kološanom o družinskih odnosih pisal: »Očetje, ne dražite otrok svojih, da ne bodo malosrčni.« (Kološanom 3:21) Iz tega lahko vidimo, da včasih ni ravnovesja; ko je namreč preveč discipline, prijateljstva pa premalo. Otroci, tudi najstniki, ki so ljubljeni in cenjeni, se raje odzovejo na potrebno disciplino.

Ljubezen do Boga

Najdragocenejša dediščina, ki jo lahko starši prenesejo na otroke, je njihov zgled dokazovanja ljubezni. Otroci morajo videti in slišati, kako starši izražajo in dokazujejo pravo ljubezen do Boga. Mladenič, ki služi v južnoafriški podružnici Watch Tower Bible and Tract Society, je povedal: »Ko sem bil še deček, sem pomagal očetu pri delu okoli hiše. Pri tem sem užival in to preprosto zato, ker je očka zares cenil tisto malo, kar sem naredil. Tisti čas je izrabljal, da mi je pripovedoval mnoge reči o Jehovu. Spominjam se denimo neke sobote, ko sva pridno kosila travnik. Bilo je zares vroče. Očka se je potil, zato sem stekel in prinesel dva kozarca vode z ledom. Takrat je rekel: ,Sine, ali vidiš, kako moder je Jehova? Led plava na vodi. Če bi potonil, bi vse življenje na dnu jezer in ribnikov umrlo. Tako pa je led zaščitna plast! Ali ob tem ne spoznamo še bolje, kakšen je Jehova?‘a Pozneje, ko sem bil zaradi nevtralnosti zaprt, sem imel veliko časa za razmišljanje. Neko noč, ko sem bil v jetniški celici potrt, sem se spomnil na te očkove besede. Kako pomenljive so bile! Če bom le mogel, bom častil Jehova večno.«

Da, otroci morajo videti, da starši v vsem, kar počno, odsevajo ljubezen do Boga. Še posebej pa bi morali videti, da je ljubezen do Boga in voljna poslušnost Njemu tisto, kar jih vzgibava k temu, da so navzoči na krščanskih shodih, sodelujejo v terenski strežbi ter kot družina berejo in preučujejo Biblijo. (1. Korinčanom 13:3) Najpomembnejše pa je, da se ljubezen do Boga čuti v iskrenih družinskih molitvah. Sploh se ne da dovolj poudariti, kako pomembno je, da svojim otrokom podelite takšno dediščino. Zaradi tega je bilo Izraelcem zapovedano: »Zato ljubi GOSPODA, svojega Boga, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje. In te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. In marljivo jih uči otroke svoje ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš.« (5. Mojzesova 6:5-7; primerjaj Matevž 22:37–40.)

Pri tem, da bi ljubili in poslušali Boga, nas zelo ovira naša prirojena grešna narava. (Rimljanom 5:12) Zato nam Biblija tudi zapoveduje: »Kateri ljubite GOSPODA, sovražite hudo!« (Psalm 97:10) Slabe misli pogosto vodijo v slaba dejanja. Da pa bi se jim otrok ognil, si mora privzgojiti še eno pomembno lastnost.

Strah do Boga

Ljubezen, združena s spoštljivim strahom pred tem, da Jehovu ne bi ugajali, je nekaj zelo zaželenega. Jezus Kristus nam je dal popoln zgled človeka, ki je v ,strahu GOSPODOVEM‘ našel veselje. (Izaija 11:1–3) Ko otrok doseže cvet mladosti in začenja čutiti močno spolno slo, je takšen strah zelo pomemben. Mladostnik se, če se boji Boga, laže upira svetnim pritiskom, ki bi lahko vodili v nemoralno ravnanje. (Pregovori 8:13) V nekaterih skupnostih je starše sram poučevati otroke o tem, kako ravnati ob spolnem zapeljevanju. Mnogi pravzaprav menijo, da se o tem sploh ni prav pogovarjati. Vendar kakšne so posledice, če starši tako ravnajo?

Trije medicinski strokovnjaki, s priimki Buga, Amoko in Ncayiyana, so izprašali 1702 dekleti in 903 fante iz transkeijskega podeželja v Južnoafriški republiki. South African Medical Journal poroča, da »76 odstotkov vprašanih deklet in 90,1 odstotka fantov že ima spolne izkušnje«. Dekleta so bila stara povprečno 15 let in mnoge so v spolno občevanje prisilili. Kakih 250 jih je že vsaj enkrat zanosilo. Druga posledica pa je bila velika razširjenost spolno prenosljivih bolezni.

Mnogi starši očitno ne uvidijo, da je otroke treba poučiti, kako se ogniti predzakonski spolnosti. Nasprotno, prej omenjena revija pojasnjuje: »V transkeijski podeželski skupnosti zelo cenijo nosečnost in materinstvo, ti sta tam oznaki za ženskost, kar kmalu doumejo tudi dekleta, ki prihajajo šele iz pubertete.« O enakem problemu poročajo še iz drugih delov sveta.

Mnogi mladi v Afriki kritizirajo starše, ker jim ti ne pomagajo razumeti spolnosti. Nekaterim krščanskim staršem je preveč nerodno, da bi segli po knjigi Uporabi svojo mladost za najboljše.b V njej je od 20. do 23. strani pojasnjeno, kakšna je častna raba spolnih organov in do kakšnih sprememb pride v puberteti.

Treba je pohvaliti krščanske starše, ki so se spoprijeli z izzivom, da se pogovarjajo s svojimi otroki o Božjem pogledu na spolnost. Najboljše je, če to delajo postopoma, glede na otrokovo sposobnost doumevanja. Starša bosta morda morala o telesnih delih in njihovi funkciji govoriti določno, odvisno pač od dejavnikov, kot je otrokova starost. Neizkušen mlad človek drugače morda ne bo razumel tistega, kar sta mu povedala. (1. Korinčanom 14:8, 9)

Neki oče iz Južnoafriške republike, ki ima hčeri in sina, razlaga: »Pogosto sem imel priložnost, da sem se o tako občutljivi zadevi, kot je spolnost, pogovarjal tudi z dekletoma. Vendar je njima pozornost posvečala predvsem žena, ob tem pa rabila knjigo Uporabi svojo mladost za najboljše. [Glej 26.–31. stran.] Ko je bil sin star 12 let, sem se odločil, da odideva skupaj na daljši sprehod v gore. Tedaj sva se podrobno pogovarjala o razvoju fantovega telesa in o tem, za kakšen prednostni namen mu bo to v zakonu. Razpravljala sva tudi, da se je treba paziti poniževalne navade samozadovoljevanja ter o tem, da se je treba do deklet vesti častno in s spoštovanjem, enako kakor do matere in sester.«

Osrečujoče plačilo

Pravkar omenjeni oče in mati sta si zelo prizadevala in sta srečna, da sta bila pri vzgoji svojih treh otrok uspešna. Danes so vsi odrasli in poročeni z zvestimi kristjani. Sin in oba zeta služijo v krščanski občini kot starešine, dva para pa že mnogo let polnočasno oznanjujeta.

Da, starši, ki si zelo prizadevajo za rešitev svoje družine, lahko od otrok, ki se odločijo, da se bodo na takšen biblijski pouk odzvali, pričakujejo osrečujoče plačilo, saj v Pregovorih 23:24, 25 piše: »Silno se raduje oče pravičnega, in kdor je rodil modrega, se ga veseli. Veseli se naj oče tvoj in mati tvoja!« Razmislite o veliki družini, omenjeni na začetku tega članka. »Ko pomislim, kako zelo so moji otroci duhovno napredovali,« pravi Alphina, »mi srce zaigra od veselja.« Da bi se le vsi krščanski starši trudili za to osrečujoče plačilo!

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 23]

Oče lahko vse uredi tako, da bo otroku življenjska dejstva pojasnil v pravem okolju