»Preiskovalna sodba« – Doktrina, ki temelji na Bibliji?

DVAINDVAJSETI oktober 1844 je bil za kakih 50.000 ljudi na vzhodni obali Združenih držav dan velikega pričakovanja. Njihov duhovni voditelj William Miller je za ta dan napovedal ponovni prihod Jezusa Kristusa. Mileristi, kakor so jih imenovali, so čakali na svojih zborovališčih, dokler ni padel mrak. Nato je vstal nov dan, Gospod pa še vedno ni prišel. Razočarani so se vrnili domov in ta dan odtlej imenovali »Veliko razočaranje«.

Razočaranje pa je kmalu nadomestilo upanje. Mladenka Ellen Harmon je skupinico mileristov prepričala, da ji je Bog v videnjih razodel, da je bil njihov izračun časa pravilen. Verjela je, da se je na tisti dan zgodilo nekaj velikega – Kristus je vstopil v »najsvetejši del nebeškega svetišča«.

Več kot deset let kasneje je adventistični pridigar James White (poročil se je z Ellen Harmon) skoval izraz, s katerim bi opisal, kaj Kristus dela od oktobra 1844. V Review and Herald, 29. januar 1857, piše, da je Jezus po Whiteovih besedah začel »preiskovalno sodbo«. In to je ostalo temeljno verovanje kakih sedem milijonov ljudi, ki se izrekajo za adventiste sedmega dne.

Nekateri ugledni učenjaki Cerkve adventistov sedmega dne (ASD) pa so se začeli spraševati, ali je »preiskovalna sodba« res na Bibliji temelječa doktrina. Zakaj takšni pomisleki? Če bi vi bili adventist sedmega dne, bi to vprašanje zadevalo tudi vas. Najprej pa, kaj je »preiskovalna sodba«?

Kaj je to?

Glavni stavek, ki ga navajajo v podporo tej doktrini, je Daniel 8:14. Tam beremo: »In mi reče: Do dva tisoč tristo večerov in juter; potem bo svetišče očiščeno.« Mnogi adventisti to vrstico zaradi odlomka »potem bo svetišče očiščeno« povezujejo s 16. poglavjem Tretje Mojzesove knjige. Tam opisuje, kako je judovski veliki duhovnik na spravni dan očiščeval svetišče. Danielove besede povezujejo tudi z 9. poglavjem Lista Hebrejcem, kjer je Jezus opisan kot Večji veliki duhovnik v nebesih. Po besedah nekega učenjaka ASD takšno sklepanje temelji na metodi »stavčnega dokazovanja«. Človek namreč lahko najde »določeno besedo, denimo svetišče, v Dan. 8:14, nato pa še isto besedo v 3. Mojz. 16 in v Heb. 7, 8 in 9«, ter sklepa, »da vsi stavki govorijo o isti stvari«.

Adventisti razmišljajo takole: Staroizraelski duhovniki so vsak dan stregli v tempeljskem oddelku, imenovanem Sveto, in rezultat tega je bilo odpuščanje grehov. Na spravni dan je veliki duhovnik v Najsvetejšem (najbolj notranja soba templja) opravil letno strežbo v izbris grehov. Tako sklepajo, da Kristusovo duhovniško strežbo v nebesih sestavljata dve fazi. Prva se je začela z njegovim vnebohodom v prvem stoletju in končala leta 1844, z odpuščanjem grehov. Druga oziroma »sodna faza« se je začela 22. oktobra 1844, še traja, in se bo končala z izbrisom grehov. Kako pa se to doseže?

Za Jezusa pravijo, da od 1844. leta preiskuje življenje vseh, ki izpovedujejo vero, (najprej mrtvih, nato še živih) in odloča, ali si zaslužijo večno življenje. Ta raziskava je »preiskovalna sodba«. Po takšnem sojenju se tistim, ki ta preizkus prestanejo, grehi izbrišejo iz spominskih knjig. Tiste pa, je razlagala Ellen White, ki tega ne prestanejo, čaka ,izbrisanje imena iz knjige življenja‘. Tako »bo usoda vsakogar odločena, ali življenje ali smrt«. V tem trenutku bo nebeško svetišče očiščeno in Daniel 8:14 bo izpolnjen. Tako učijo adventisti sedmega dne. Vendar njihova izdaja Adventist Review priznava: »Besedne zveze preiskovalna sodba v Bibliji ne najdemo.«

Manjkajoča jezikovna nit

Ta nauk bega tudi nekatere adventiste. »Zgodovina kaže,« pravi neki opazovalec, »da so si zvestovdani voditelji iz naših vrst s premišljevanjem o našem tradicionalnem nauku o preiskovalni sodbi mučili dušo.« V zadnjih letih, je dodal, se je ta mučni občutek spremenil v dvom in učenjaki so pričeli »dvomiti o mnogih stebrih naše običajne predstave o svetišču«. Raziščimo torej dva izmed njih.

Prvi steber: 8. poglavje Danielove knjige je povezano s 16. poglavjem Tretje Mojzesove knjige. To postavko majeta dva bistvena problema – jezikovni in sobesedilni. Najprej si poglejmo jezikovnega. Adventisti verjamejo, da je ,očiščeno svetišče‘ v 8. poglavju Danielove knjige protipodoba tistega v 16. poglavju Tretje Mojzesove knjige. Ta analogija se je zdela sprejemljiva, dokler prevajalci niso spoznali, da je beseda za »očiščeno«, uporabljena v Danielu 8:14, v izdaji King James Version (tudi v slovenskem prevodu Antona Chraska) napačen prevod oblike hebrejskega glagola tsadáq (pomeni »biti pravičen«). Profesor teologije Anthony A. Hoekema pripominja: »Biti očiščen je ponesrečeno prevedena beseda, saj hebrejskega glagola, ki ga običajno prevajamo z očiščen [tahér], tukaj sploh ni.«a Uporabljen pa je v 16. poglavju Tretje Mojzesove knjige, kjer prevod King James Version (pa tudi Chraskov) oblike besede tahér prevaja v pomenu ,očistiti‘ in ,biti čist‘. (3. Mojzesova 16:19, 30) Dr. Hoekema tako pravilno sklene: »Če bi Daniel mislil na čiščenje, kakršno so opravljali na spravni dan, bi uporabil besedo taheer [tahér] in ne tsadaq [tsadáq].« Vendar pa besede tsadáq v Tretji Mojzesovi knjigi ne najdemo, v Danielovi pa ne besede tahér. Ta jezikovna nit manjka.

Kaj odkriva sobesedilo?

Pretehtajmo sedaj sobesedilo. Adventisti so prepričani, da je Daniel 8:14 »otoček v sobesedilu«, ki nima nič opraviti s stavki pred njim. Toda mar ob branju Daniela 8:9–14 v spremnem okvirju z naslovom »Daniel 8:14 v sobesedilu« dobite takšen vtis? Iz 9. vrstice je razviden napadalec, majhen rog. Vrstice od 10 do 12 odkrivajo, da bo ta napadalec napadel svetišče. Vrstica 13 sprašuje: ,Doklej bo trajal napad?‘ In v 14. vrstici, SSP, odgovarja: »Še dva tisoč tristo večerov in juter in potem pride svetišče do svoje pravice.« Jasno je, da 13. vrstica postavlja vprašanje, 14. vrstica pa nanj odgovarja. Teolog Desmond Ford pravi: »Ločiti Dan. 8:14 od vzklika [»Doklej?« v 13. vrstici] je razlaga, podobna hiši brez temeljev.«b

Zakaj adventisti 14. vrstico ločujejo od sobesedila? Zato da bi se ognili kakšnim neprijetnim sklepom. Sobesedilo namreč pripisuje oskrunitev svetišča, o katerem govori 14. vrstica, dejavnosti majhnega roga, medtem ko jo doktrina o »preiskovalni sodbi« pripisuje dejavnosti Kristusa. Kristus naj bi grehe vernikov prenesel v nebeško svetišče. Kaj se torej zgodi adventistom, ki sprejemajo tako doktrino kot tudi sobesedilo? Dr. Raymond F. Cottrell, adventist sedmega dne in nekdanji pridruženi član uredništva SDA Bible Commentary, piše: »Če se pretvarjamo, da interpretacija ASD proučuje Daniela 8:14 v sobesedilu, potem bi bilo treba mali rog poenačiti s Kristusom.« Dr. Cottrell pošteno priznava: »Ne moremo imeti obojega – sobesedila in adventistične razlage.« Adventistična cerkev se je potemtakem glede »preiskovalne sodbe« morala odločiti: ali sprejeti doktrino ali pa sobesedilo Daniela 8:14. Žal se je oklenila prve, slednjo pa zavrgla. Nič čudnega, pravi dr. Cottrell, da obveščeni biblijski preučevalci adventiste obtožujejo, češ da ,berejo v Pismu‘ to, česar se ne dá »razbrati iz njega«!

Dr. Cottrell je 1967. leta za sobotno šolo sestavil lekcijo o Danielovi knjigi, ki so jo poslali v cerkve ASD po svetu. Učila je, da je Daniel 8:14 povezan s sobesedilom in da se ,očiščevanje‘ ne nanaša na vernike. Pomenljivo je to, da lekcija nič ne omenja »preiskovalne sodbe«.

Nekaj omembe vrednih odgovorov

Koliko pa se adventisti zavedajo, da je ta steber prešibak, da bi podpiral doktrino o »preiskovalni sodbi«? Dr. Cottrell je 27 vodilnih adventističnih teologov vprašal: »Kakšne razloge, ki se tičejo jezika oziroma sobesedila, lahko poveste v prid povezovanja 8. poglavja Danielove knjige in 16. poglavja Tretje Mojzesove knjige?« Njihov odgovor?

»Vseh 27 jih je potrdilo, da za povezovanje Dan. 8:14 s protipodobnim spravnim dnem in preiskovalno sodbo ni nobenega jezikovnega niti sobesedilnega razloga.« Nato jih je vprašal: »Ali imate kakšen drug razlog za takšno povezovanje?« Večina adventističnih učenjakov je rekla, da ga nimajo, pet jih je odgovorilo, da so to povezavo naredili zaradi Ellen White, dva pa dejala, da je doktrina temeljila na »srečnem naključju« v prevodu. Teolog Ford opaža: »Takšni sklepi, do katerih je prišla smetana našega znanja, pravzaprav izpričujejo, da se našega tradicionalnega nauka o Dan. 8:14 ne dá braniti.«

Ali List Hebrejcem kaj pomaga?

Drugi steber: Daniel 8:14 je povezan z 9. poglavjem Lista Hebrejcem. »Vsa naša zgodnja dela glede razlage Dan. 8:14 se močno opirajo na Heb. 9,« pravi teolog Ford. Ta povezava se je porajala po »Velikem razočaranju« 1844. leta. Milerist Hiram Edson je v iskanju nekega vodstva spustil svojo biblijo na mizo tako, da se je odprla, ko je padla nanjo. Izid? Pred seboj je imel 8. in 9. poglavje Lista Hebrejcem. Ford pravi: »Kaj bi lahko bilo primernejše in bolj simbolično od adventistove trditve, češ da ključ do pomena leta 1844 in Dan. 8:14 tiči v teh poglavjih!«

»Ta trditev je za adventiste sedmega dne odločilna,« dodaja dr. Ford v knjigi Daniel 8:14, the Day of Atonement, and the Investigative Judgment. »Samo v Heb. 9 [. . .] lahko najdemo podrobno razlago pomena [. . .] doktrine o svetišču, ki je za nas tako zelo pomembna.« Res je: 9. poglavje Lista Hebrejcem je v »Novi zavezi« tisto poglavje, ki pojasnjuje preroški pomen 16. poglavja Tretje Mojzesove knjige. Toda adventisti še pravijo, da je v »Stari zavezi« tudi Daniel 8:14 tisti stavek, ki to pojasnjuje. Če je res oboje, potem mora med 9. poglavjem Lista Hebrejcem in 8. poglavjem Danielove knjige prav tako biti neka povezava.

Desmond Ford opaža: »Ko človek bere Heb. 9, mu pred oči takoj stopijo določene stvari. V njem ni nobenega očitnega namigovanja na Danielovo knjigo, zagotovo pa ne na Dan. 8:14. [. . .] Poglavje se kot celota nanaša na 3. Mojz. 16.« Dodaja še: »Je edina knjiga Nove zaveze, ki obravnava pomen opravil v svetišču, vendar v njej ni najti našega nauka o svetišču. To priznavajo tudi znani adventistični pisci po svetu.« Tako je torej tudi drugi steber prešibak, da bi podpiral to problematično doktrino.

Takšen sklep ni nekaj novega. Že vrsto let, pravi dr. Cottrell, »se biblijski učenjaki te cerkve dobro zavedajo razlagalne problematike naše konvencionalne interpretacije o sovpadanju Daniela 8:14 in 9. poglavja Lista Hebrejcem«. Pred približno 80 leti je vplivni adventist sedmega dne E. J. Waggoner zapisal: »Adventistični nauk o svetišču s svojo ,preiskovalno sodbo‘ [. . .] pravzaprav zavrača spravo.« (Confession of Faith) Tako so pred več kot 30 leti te težave predložili Generalni konferenci, vodstvu Cerkve ASD.

Težave in slepa ulica

Generalna konferenca je določila »Odbor za težave glede Danielove knjige«. Ta naj bi pripravil poročilo o tem, kako rešiti zaplete glede Daniela 8:14. Štirinajstčlanski odbor je vprašanje preučeval pet let, vendar ni predlagal nobene soglasne rešitve. Cottrell, član odbora, je 1980. leta dejal, da je večina odbornikov menila, da bi lahko adventistično interpretacijo Daniela 8:14 »zadovoljivo dokazali« z vrsto »predpostavk«, na težave pa »naj bi pozabili«. Dodal je še: »Spomnite se, da se odbor imenuje Odbor za težave glede Danielove knjige, večina pa je predlagala, naj na težave pozabimo in o njih ne rečemo ničesar.« To bi bilo isto, kot da bi »uradno priznali, da nimamo odgovorov«. Tako manjšina ni hotela podpreti pogleda večine, o uradnem poročilu pa ni bilo ne duha ne sluha. Doktrinalne težave so ostale nerešene.

Dr. Cottrell je o tej slepi ulici takole pripomnil: »Sporno vprašanje glede Daniela 8:14 ostaja, ker doslej nismo bili in še nismo pripravljeni pogledati v oči dejstvu, da obstaja dejanski razlagalni problem. In vse dokler se bomo pretvarjali, da problema ni, dokler bomo naše glave, posamično ali skupinsko, vztrajno držali v pesku našega vnaprej ustvarjenega mnenja, vprašanje ne bo rešeno.« (Spectrum, časopis, ki ga izdaja Združenje adventističnih forumov.)

Dr. Cottrell adventiste priganja, naj »ponovno skrbno preiščejo razlagalne temeljne predpostavke in načela, na katerih temelji naša interpretacija tega, za adventizem neobhodnega svetopisemskega odlomka.« Radi bi spodbudili adventiste, da raziščejo doktrino o »preiskovalni sodbi«, da bi videli, ali njeni stebri trdno temeljijo na Bibliji ali pa stojijo na nestabilnem pesku tradicije.c Apostol Pavel je modro spodbujal: »Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite.« (1. Tesaloničanom 5:21, SSP)

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 27]

Daniel 8:14 v sobesedilu

DANIEL 8:9 »Iz enega od njih je zrastel majhen rog. Ta je postal silno velik v smeri proti jugu, proti vzhodu in proti čudoviti deželi. 10 Zrastel je do nebesne vojske, vrgel nekaj vojske in zvezd na zemljo in jih pomendral. 11 Celo do kneza vojske se je povzdignil; odvzeta je bila nenehna daritev in porušen kraj njegovega svetišča. 12 Vojska mu je bila dana zoper nenehno daritev v pregrehi; ta je vrgla resnico na tla. To je delala in bila je uspešna.

13 Tedaj sem slišal, da je sveti spregovoril. Drugi sveti pa je rekel tistemu, ki je govoril: ,Doklej to videnje o nenehni daritvi, o pregrehi opustoševalca ter teptanje svetega in vojske?‘ 14 Rekel mu je: ,Še dva tisoč tristo večerov in juter in potem pride svetišče do svoje pravice.‘ « (Slovenski standardni prevod)