Boljša pot
JEHOVOVE PRIČE so zaskrbljeni zaradi upada duhovnosti v svetu in vse več nemorale ter verske negotovosti, ki preveva družbo. Zato jim včasih rečejo, da so fundamentalisti. Toda ali so res? Ne. Imajo sicer močno versko prepričanje, toda niso fundamentalisti v takšnem pomenu besede, kakor se jo uporablja danes. Ne pritiskajo na politične voditelje s tem, da bi širili določeno stališče, in se ne zatekajo k demonstracijam in nasilju proti tistim, s katerimi se ne strinjajo. Našli so boljšo pot. Posnemajo svojega voditelja Jezusa Kristusa.
Jehovove priče so prepričani, da verska resnica obstaja in da je zapisana v Bibliji. (Janez 8:32; 17:17) Biblija uči kristjane, naj bodo prijazni, dobri, blagi in razumni, to pa so lastnosti, ki jih fanatizem ne upošteva. (Galatom 5:22, 23; Filipljanom 4:5) Biblijski Jakobov list kristjane spodbuja, naj razvijajo »modrost [. . .] od zgoraj«, za katero opisuje, da je »prvič čista, potem miroljubna, nežnočutna [razumna, NW], dovzetna, polna usmiljenja in dobrega sadu«. Jakob dodaja: »Sad pravičnosti pa se seje v miru njim, ki napravljajo mir.« (Jakob 3:17, 18)
Jehovove priče se spominjajo, da je Jezus zelo skrbel za resnico. Ponciju Pilatu je rekel: »Jaz sem zato rojen, in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico.« (Janez 18:37) Resnico je neustrašno branil, toda svojega prepričanja ni skušal vsiliti drugim. Namesto tega je ljudem trkal na srce in um. Vedel je, da bo njegov nebeški Oče, »dober in pravičen« Bog, ta, ki bo odločil, kako in kdaj bo z obličja zemlje odstranil laž in krivico. (Psalm 25:8, EI) Tudi si ni prizadeval zaustaviti tistih, ki se z njim niso strinjali. Prav nasprotno, ortodoksni verski voditelji njegovih dni so bili tisti, ki so ga skušali zaustaviti. (Janez 19:5, 6)
Jehovove priče imajo o verski doktrini močno prepričanje in se, kar se tiče morale, ravnajo po trdnih vrednotah. Kakor apostol Pavel so prepričani, da je »en Gospod, ena vera, en krst«. (Efežanom 4:5) Zavedajo se tudi teh Jezusovih besed: »Tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Matevž 7:13, 14) Kljub temu ne skušajo siliti drugih, da bi verjeli to, kar verjamejo sami. Raje posnemajo Pavla in ,prosijo‘ vse, ki si to želijo, da ,se spravijo z Bogom‘. (2. Korinčanom 5:20) To je ta boljša pot. Je Božja pot.
Verski fundamentalizem je, v današnji rabi besede, precej drugačen. Fundamentalisti se za vsiljevanje svojih načel družbi poslužujejo številnih metod – tudi nasilja. Pri tem postanejo neločljivi del političnega sistema. Jezus pa je dejal, da njegovi sledilci ,niso od sveta‘. (Janez 15:19; 17:16; Jakob 4:4) Skladno s temi besedami Jehovove priče pri političnih nasprotjih ostajajo strogo nevtralni. In kot potrjuje italijanski časopis Fuoripagina, »nikomur ničesar ne silijo, njihove besede lahko vsakdo svobodno sprejme ali pa zavrne«. Rezultat? Miroljubno biblijsko sporočilo Prič privlači ljudi vseh vrst, tudi nje, ki so nekdaj bili fundamentalisti. (Izaija 2:2, 3)
Svet s trdnimi vrednotami
Priče priznavajo, da ljudje ne moremo rešiti težav, ki fundamentalistom povzročajo skrbi. Vendar pa človeka ne morete prisiliti, da bi verjel v Boga ali sprejel vaše osebno versko prepričanje. Mišljenje, da je to mogoče, je vodilo do najhujših strahot v zgodovini, denimo do križarskih vojn, srednjeveške inkvizicije in »spreobračanja« ameriških Indijancev. Če pa zaupate Bogu, boste pripravljeni prepustiti stvari v njegove roke.
Biblija pove, da je Bog določil, do kdaj bo še dovoljeval ljudem, da kršijo njegove zakone in s tem povzročajo trpljenje in bolečino. Ta čas se je že skoraj iztekel. Jezus že vlada kot kralj v Božjem nebeškem kraljestvu in le-to bo kmalu odstranilo človeške vlade in prevzelo človekovo vsakodnevno vladanje. (Matevž 24:3–14; Razodetje 11:15, 18) Rezultat bo svetovni raj, kjer bo obilo miru in pravičnosti. Takrat ne bo negotovo, kako naj bi častili pravega Boga. »Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej.« (Psalm 37:29) Večne vrednote, kot so srčna vdanost, resnica, pravica in dobrota, bodo slavile zmago v dobro vsega poslušnega človeštva.
V pričakovanju tega časa se je psalmist takole pesniško izrazil: »Milost [srčna vdanost, NW] in resnica se bosta srečavala, pravičnost in mir se poljubita. Zvestoba požene iz zemlje, in pravičnost bo gledala iz nebes. GOSPOD bo tudi dal, kar je dobro, in zemlja naša obrodi svoj sad. Pravičnost bo pred njim hodila in nas postavila na pot stopinj njegovih.« (Psalm 85:10–13)
Čeprav sveta ne moremo spremeniti, lahko že danes kot posamezniki gojimo božanske vrednote. Tako lahko skušamo biti taki ljudje, kakršne bo Bog hotel za častilce v novem svetu. Takrat bomo med krotkimi, o katerih psalmist pravi: »Krotki pa bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru.« (Psalm 37:11) Bog podpira in blagoslavlja te, ki spolnjujejo njegovo voljo in jim za prihodnost obljublja čudovite stvari. Apostol Janez je dejal: »In svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« (1. Janezov 2:17)
[Slika na strani 7]
Jehovove priče vabijo vse, da bi se seznanili z dobro novico o Božjem kraljestvu
[Navedba vira slike na strani 6]
Luč na straneh 3, 4, 5 in 6: Printer’s Ornaments/Carol Belanger Grafton/Dover Publications, Inc.