Poučeni za spolnjevanje Jehovove volje
»Uči me spolnjevati tvojo voljo; saj ti si moj Bog!« (PSALM 143:10, EI)
1., 2. a) Kdaj naj bi se poučevali in s kakšnim stvarnim glediščem? b) Zakaj je tako življenjsko važno, da nas poučuje Jehova?
ŽIV in dejaven človek se lahko z vsakim dnem nauči kaj vrednega. To velja za vas, pa tudi za druge. Toda kaj se zgodi, ko človek umre? V tem stanju se ni mogoče naučiti prav ničesar, niti kaj spoznati. Biblija nedvoumno pravi, da se mrtvi »ničesar ne zavedajo«. V šeolu, splošnem grobu človeštva, ni nikakršnega znanja. (Propovednik 9:5, 10, NW) Mar to potem pomeni, da se zaman poučujemo oziroma si kopičimo vso to znanje? Vse je odvisno od tega, o čem se poučujemo in kako rabimo to znanje.
2 Če se namreč poučujemo samo o tem, kar je posvetnega, nimamo pred sabo nobene trajne prihodnosti. Na srečo pa se danes na milijone ljudi iz vseh narodov poučuje o božanski volji z upanjem na večno življenje. Temelj tega upanja je dejstvo, da nas poučuje Jehova, Vir življenjedajajočega spoznanja. (Psalm 94:9–12)
3. a) Zakaj lahko rečemo, da je bil Jezus Božji prvi učenec? b) Kakšno zagotovilo imamo, da bo ljudi poučeval Jehova, in kakšen bo izid?
3 Bog je svojega prvorojenega Sina, ki je bil hkrati tudi njegov prvi učenec, poučeval, da bi spolnjeval Njegovo voljo. (Pregovori 8:22–30; Janez 8:28) Jezus pa je nakazal, da bo Oče poučeval še na miriade ljudi. In kakšni so obeti za vse nas, ki se učimo od Boga? Jezus je rekel: »Pisano je v prorokih: ,In vsi bodo učeni od Boga.‘ Vsak, ki je slišal Očeta in se je naučil, prihaja k meni. [. . .] Resnično, resnično vam pravim: Kdor veruje, ima večno življenje.« (Janez 6:45–47)
4. Kako božanski pouk vpliva na milijone ljudi in kaj se jim obeta?
4 Jezus je tu citiral iz Izaija 54:13, ki velja Božji simbolični ženi, nebeškemu Sionu. Ta prerokba se še posebej nanaša na njene sinove, na 144.000 z duhom rojenih učencev Jezusa Kristusa. Ostanek teh duhovnih sinov je danes še vedno dejaven in je na čelu svetovnega učnega programa. Zato Jehovovo poučevanje koristi tudi milijonom drugim, ki so del ,velike množice‘. Ti imajo edinstven obet. Upajo namreč, da jim smrt ne bo nikoli preprečila tega učenja. Kako to? Imajo namreč možnost preživeti hitro se bližajočo ,veliko stisko‘ in živeti večno na rajski zemlji. (Razodetje 7:9, 10, 13–17)
Večji poudarek na spolnjevanju Božje volje
5. a) Kakšen je letni stavek za leto 1997? b) Kako bi morali gledati na obiskovanje shodov?
5 Jehovove priče si bomo v letu 1997, v več kot 80.000 občinah po vsem svetu, vtisnili v spomin uvodne besede Psalma 143:10, EI: »Uči me spolnjevati tvojo voljo.« To bo tudi letni stavek za leto 1997. Te besede, ki bodo v kraljestvenih dvoranah na vidnem mestu, nas bodo spominjale, da so krščanski shodi, na katerih smo lahko deležni napredujočega učnega programa, zelo pomembno mesto, saj na njih prejemamo božansko izobrazbo. Tako se lahko na shodih, ko se z brati zbiramo k pouku našega Velikega poučevalca, počutimo kot psalmist, ki je zapisal: »Pojdimo v hišo GOSPODOVO!« (Psalm 122:1; Izaija 30:20, NW)
6. Kaj priznavamo z istimi besedami kot David?
6 Zares, želimo se učiti spolnjevati Božjo voljo, ne pa volje našega nasprotnika Hudiča niti volje nepopolnih ljudi. Zato Boga, ki ga častimo in mu služimo, tudi priznavamo, tako kot ga je priznal David: »Saj ti si moj Bog! Tvoj duh je dobrotljiv, naj me vodi po ravni zemlji.« (Psalm 143:10, EI) David se ni želel mešati s krivičniki, raje je bil tam, kjer se je častilo Jehova. (Psalm 26:4–6) In ker mu je korake usmerjal Božji duh, je lahko stopal po stezi pravičnosti. (Psalm 17:5; 23:3)
7. Kako Božji duh deluje na krščansko občino?
7 Večji David, Jezus Kristus, je apostolom zagotovil, da jih bo sveti duh poučil o vsem in jih spominjal na vse, kar jim je on povedal. (Janez 14:26) Jehova je od binkošti naprej zlagoma razodeval »globočine Božje«, zapisane v njegovi pisani Besedi. (1. Korinčanom 2:10–13) To dela po vidnem kanalu, ki ga je Jezus imenoval »zvesti in preudarni suženj« (NW). Ta daje duhovno hrano, ki je del poučevalnega programa, namenjenega občinam Božjega ljudstva po svetu. (Matevž 24:45–47)
Poučeni o Jehovovi volji na shodih
8. Zakaj je sodelovanje pri Stražnostolpovem preučevanju toliko vredno?
8 Gradivo tedenskega občinskega Stražnostolpovega preučevanja se pogosto ukvarja s tem, kako udejanjati biblijska načela. To nam vsekakor pomaga spoprijemati se z življenjskimi skrbmi. Med drugimi preučevanji pa razpravljamo o globokih duhovnih resnicah ali biblijskih prerokbah. Koliko se naučimo med takšnim preučevanjem! Kraljestvene dvorane so med temi shodi v mnogih deželah polne do zadnjega kotička. Kljub temu pa je število navzočih v številnih državah upadlo. Kaj menite, zakaj? Ali morda nekateri dovolijo, da jih posvetno delo ovira, da se ne morejo redno zbirati in se ,spodbujati k ljubezni in k dobrim delom‘? Ali morda porabijo mnogo ur za družabne dejavnosti oziroma za gledanje televizije, pa se jim zaradi tega zdi osebni urnik preveč natrpan, da bi lahko prišli na vse shode? Spomnite se navdihnjenega navodila iz Lista Hebrejcem 10:23–25. Mar ni zbiranje zaradi božanskega pouka sedaj, ko ,vidimo, da se bliža dan‘, še toliko pomembnejše?
9. a) Kako nas lahko službeni shod opremi za strežbo? b) Kako bi morali gledati na pričevanje?
9 Ena od naših najpomembnejših odgovornostih je, da služimo kot Božji strežniki. Službeni shod je namenjen temu, da nas pouči, kako to učinkovito doseči. Na njem se učimo, kako pristopiti k ljudem, kaj jim povedati, kako reagirati, kadar se stanovalec ugodno odzove, in tudi kaj narediti, kadar ljudje naše sporočilo zavrnejo. (Lukež 10:1–11) S tem ko se na teh tedenskih shodih razpravlja o učinkovitih metodah in jih potem bratje tudi prikažejo, smo bolj pripravljeni in laže pridemo do ljudi, pa ne samo kadar oznanjujemo po hišah, ampak tudi na ulici, parkiriščih, na javnih prometnih sredstvih, letališčih, v trgovinah ali šolah. V skladu s prošnjo »Uči me spolnjevati tvojo voljo« se bomo želeli okoristiti vsake priložnosti, da bi delali, kot nas je spodbudil naš Gospodar: »Naj sveti vaša luč pred ljudmi, da [. . .] slavé Očeta vašega, ki je v nebesih.« (Matevž 5:16)
10. Kako lahko zares pomagamo ,vrednim‘?
10 Na takšnih občinskih shodih se med drugim učimo, naj druge delamo za učence. Ko se začne stanovalec zanimati ali pa ko mu oddamo literaturo, je naš cilj na ponovnem obisku, da začnemo z njim preučevati Biblijo. Nekako smo podobni učencem, ki so ,ostali pri vrednih‘, da bi jih poučili o rečeh, ki jih je zapovedal Jezus. (Matevž 10:11; 28:19, 20) Zares lahko rečemo, da smo za temeljito spolnjevanje svoje strežbe dobro opremljeni, saj imamo na voljo odlične pripomočke, kot na primer knjigo Spoznanje, ki vodi v večno življenje. (2. Timoteju 4:5) Vsak teden si na službenem shodu in v teokratični strežbeni šoli prizadevajte doumeti in nato tudi uporabiti koristne misli, ki vas bodo priporočile za enega od Božjih ustrezno usposobljenih strežnikov, ki spolnjujejo Njegovo voljo. (2. Korinčanom 3:3, 5; 4:1, 2)
11. Kako so nekateri dokazali, da verujejo v besede iz Matevževega evangelija 6:33?
11 Božja volja je, da ,iščemo najprej kraljestva Božjega in Njegove pravičnosti‘. (Matevž 6:33) Vprašajte se: ,Kako bi praktično uporabil to načelo, če bi me [oziroma zakonca] zahteve v posvetni službi ovirale pri obiskovanju shodov?‘ Mnogi duhovno zreli kristjani bi stopili do svojih delodajalcev in se z njimi pogovorili o tej zadevi. Neka polnočasna strežnica je svojemu delodajalcu povedala, da potrebuje vsak teden nekaj prostega časa, da bi lahko prišla na občinske shode. Prošnji je ugodil, toda zanimalo ga je, kaj se na teh shodih dogaja, zato jo je vprašal, ali lahko pride tudi on. Na shodu je slišal obvestilo o bližnjem območnem zborovanju in si obveznosti preuredil tako, da je lahko bil na njem navzoč cel dan. Kaj se naučite iz tega zgleda?
Poučeni o Jehovovi volji od pobožnih staršev
12. Kaj naj bi krščanski starši delali s potrpežljivostjo in trdnostjo, če želijo otroke poučiti o Jehovovi volji?
12 Toda o spolnjevanju božanske volje se ne učimo le na občinskih shodih in zborovanjih. Tudi pobožnim staršem je namreč zapovedano, naj otroke poučujejo, disciplinirajo in vzgajajo tako, da bodo hvalili Jehova in spolnjevali njegovo voljo. (Psalm 148:12, 13; Pregovori 22:6, 15) Da bi v tem uspeli, moramo »otročiče« jemati na shode, na katerih lahko ,poslušajo in se učijo‘. Kako pa je glede poučevanja otrok iz svetih spisov na domu? (5. Mojzesova 31:12; 2. Timoteju 3:15) Mnoge družine so se sicer vestno lotile rednega družinskega biblijskega pouka, a so kaj kmalu dovolile, da je postajal ta vse manj pomemben, ali pa so ga povsem zanemarile. Ali se je kaj takega zgodilo tudi vam? Ali menite, da je priporočilo, naj se redno preučuje, neprimerno, ali pa da se vaša družina toliko razlikuje od drugih, da se to v vašem primeru enostavno ne bo obneslo? Starši, neglede na okoliščine vas prosimo, da preučite sijajna članka »Naša bogata duhovna dediščina« in »Plačilo za vztrajnost« iz Stražnega stolpa, 1. avgust 1995.
13. Kako lahko družinam koristi razpravljanje o dnevnem stavku?
13 Družine spodbujamo, naj jim razpravljanje o dnevnem stavku iz Dnevno pregledovanje Svetega pisma pride v navado. Branje stavka in komentarja je sicer dobro, toda koristneje bo, če bodo o stavku razpravljale in ga tudi udejanjale. Denimo da družinski člani razpravljajo o Listu Efežanom 5:15–17. Lahko bi razglabljali o tem, kako si ,odkupiti primeren čas‘ (NW) za osebno preučevanje, za sodelovanje v kateri od oblik polnočasne strežbe ter za druge teokratične dodelitve. Zares, če boste razpravljali o dnevnem stavku kot družina, bo lahko eden ali več njenih članov ,[temeljiteje] spoznalo, kaj je Gospodova [Jehovova, NW] volja‘ (EI).
14. Kakšni učitelji bi morali biti starši, kot o tem piše v Peti Mojzesovi knjigi 6:6, 7, in kaj se od njih zahteva?
14 Starši morajo biti vztrajni učitelji svojih otrok. (5. Mojzesova 6:6, 7) Toda učiti potomce nikakor ne pomeni, da jih je treba samo grajati ali jim zapovedovati. Oče in mati jim morata namreč znati tudi prisluhniti, da bosta vedela, kaj jim je treba pojasniti, razjasniti, ponazoriti ali ponoviti. Tako starša v neki krščanski družini otroke spodbujata k odkritemu komuniciranju, s tem da jih hrabrita, naj vprašujejo o stvareh, ki jih ne razumejo ali pa jim povzročajo skrbi. Tako sta od najstniškega sina zvedela, da težko razume, da Jehova nima začetka. Starša sta mu z informacijami iz publikacij Watch Tower Society pokazala, da čas in prostor sprejemamo kot nekaj brezkončnega. S tem sta ponazorila bistvo in to je sinu zadostovalo. Zato si vzemite čas in na vprašanja svojih otrok odgovarjajte jasno ter iz Svetega pisma. Tako jim boste pomagali uvideti, da je spolnjevanje Božje volje lahko zelo zadovoljivo. O čem pa se današnje Božje ljudstvo – mladi in starejši – še poučuje?
Poučeni, naj se ljubimo in bojujemo
15. Kdaj je lahko iskrenost naše bratske ljubezni preskušena?
15 V skladu z Jezusovo novo zapovedjo smo ,poučeni od Boga, da se ljubimo med seboj‘. (1. Tesaloničanom 4:9) Ko je vse mirno in poteka v redu, morda res menimo, kako ljubimo vse naše brate. Toda kaj tedaj, če se pojavijo osebnostne razlike ali pa nas užali neki drug kristjan, s tem kar govori ali dela? Takrat pa bo iskrenost naše ljubezni morda preskušena. (Primerjaj 2. Korinčanom 8:8.) Kaj narediti v takšnem primeru, kot nas o tem uči Biblija? Predvsem naj bi stremeli za tem, da bi dokazali ljubezen v polnem pomenu besede. (1. Petrov 4:8) Morali bi dovoliti, da ljubezen pokrije množico grehov, ne pa iskati svojega, se pustiti razdražiti zaradi manjših pomanjkljivosti ali si zapominjati krivice. (1. Korinčanom 13:5, NW) Vemo, da je to Božja volja, saj nas tako uči Njegova Beseda.
16. a) Kakšnega vojskovanja se učijo kristjani? b) Kako smo opremljeni?
16 Mnogi sicer res ne bi povezovali ljubezni in vojskovanja, toda tudi to zadnje je nekaj, o čemer se poučujemo; le da je to posebne vrste vojskovanje. David se je zavedal, da je Jehova tisti, ki ga uči, kako se vojskovati, čeprav je to v Davidovem času pomenilo tudi dobesedno bojevanje proti Izraelovim sovražnikom. (1. Samuelova 17:45–51; 19:8; 1. kraljev 5:3; Psalm 144:1) Kako pa je z bojevanjem danes? Naše orožje ni meseno. (2. Korinčanom 10:4) Bojujemo se namreč duhovno, in za takšen boj si moramo nadeti duhovno bojno opremo. (Efežanom 6:10–13, EI) Jehova nas po svoji Besedi in svojem zbranem ljudstvu uči, kako se lahko duhovno uspešno bojujemo.
17. a) S kakšno taktiko nas skuša Satan odvrniti? b) Česa bi se bilo modro ogibati?
17 Hudič si nas prizadeva varljivo in premeteno speljati na razmišljanje o postranskih vprašanjih, pri čemer se pogosto okorišča posvetnih elementov, odpadnikov in drugih nasprotnikov resnice. (1. Timoteju 6:3–5, 11; Titu 3:9–11) Kot da je uvidel, da nas bo z neposrednim, frontalnim napadom le stežka premagal, pa nas zato skuša spotakniti tako, da nas navaja, da govorimo o malenkostih, ki nas motijo, in o neumnih, duhovno praznih vprašanjih. Kot budni bojevniki bi morali biti na takšne nevarnosti pozorni prav, kakor smo pozorni na frontalne napade. (1. Timoteju 1:3, 4)
18. Kaj pravzaprav pomeni to, da ne živimo več le zase?
18 Mi ne pospešujemo ne človekovih želja ne volje narodov. Jehova nas po Jezusovem zgledu uči, da ne smemo več živeti zase, temveč bi se morali opremiti z istim umskim nagnjenjem, kot ga je imel Kristus Jezus, in živeti za Božjo voljo. (2. Korinčanom 5:14, 15) Včasih smo morda živeli zelo nezmerno in razuzdano, s čimer smo zapravljali dragoceni čas. Bučna veseljačenja, popivanja in nemoralnost so značilnosti hudobnega sveta. Mar nismo sedaj, ko se učimo spolnjevati Božjo voljo, hvaležni, da smo ločeni od tega pokvarjenega sveta? Zato v duhovnem boju ne popuščajmo, da se ne bomo zapletli v skrunilne posvetne navade. (1. Petrov 4:1–3)
Poučeni, da bi si koristili
19. Kako nam bo koristilo, če se bomo učili o Jehovovi volji in potem delali v skladu z njo?
19 Nujno moramo uvideti, da nam pouk o tem, kako spolnjevati Jehovovo voljo, zelo koristi. Seveda pa moramo tudi mi narediti svoje. Biti moramo namreč skrbno pozorni, da se bomo naučili navodil, ki nam jih daje Bog po svojem Sinu, kakor tudi po svoji Besedi in zbranem ljudstvu, ter da bomo potem tako tudi delali. (Izaija 48:17, 18; Hebrejcem 2:1) To nas bo v teh katastrofalnih časih okrepilo, da bomo stali trdno in prestali bližajoče se nevihte. (Matevž 7:24–27) Boga pa bomo že sedaj, če bomo seveda spolnjevali njegovo voljo, razveseljevali in si zagotovili, da bo uslišal naše molitve. (Janez 9:31; 1. Janezov 3:22) Pa še nekaj, okusili bomo pristno srečo. (Janez 13:17)
20. O čem bi bilo dobro globoko premišljevati, ko bomo skozi vso 1997. leto gledali letni stavek?
20 V 1997. letu bomo imeli pogosto priložnost prebrati in razmišljati o letnem stavku iz Psalma 143:10, EI: »Uči me spolnjevati tvojo voljo.« Ob tem pa izkoristimo nekatere priložnosti in premišljujmo o tem, kaj je Bog naredil, da bi se lahko poučevali, kot je razloženo zgoraj. In naj nas globoko premišljevanje o teh besedah podžge, da bi delali skladno s to prošnjo, vedoč, da »kdor [. . .] dela voljo Božjo, ostane vekomaj«. (1. Janezov 2:17)
Kako bi odgovorili?
◻ Kdo se danes uči spolnjevati Jehovovo voljo?
◻ Kako bi moral Psalm 143:10, EI, vplivati na nas v 1997. letu?
◻ Kako se učimo spolnjevati Jehovovo voljo?
◻ Kaj se zahteva od krščanskih staršev, glede poučevanja otrok?