Kaj se lahko naučimo od »nagonsko modrih« stvarjenj

KLIMATIZACIJA, antifriz, razsoljevanje in sonar so izumi, ki so ljudem postali splošno znani šele v 20. stoletju. V živalskem svetu pa jih je bilo najti že tisočletja prej. Pač, človeštvo se lahko ob proučevanju teh »nagonsko modrih« stvarjenj marsikaj nauči. (Pregovori 30:24–28, NW; Job 12:7–9) Kaže, da so takšne in drugačne živali človekovi nemi učitelji in da bi jih verjetno bilo izredno zanimivo proučevati.

Ali pa nam to, da proučimo poteze kakšne živali, lahko koristi? Jezus Kristus, na primer, je svoje sledilce primerjal z ovcami, kačami, golobi, pa tudi s kobilicami. In kaj je imel na umu, ko jih je primerjal s temi stvarjenji? Poglejmo.

»Moje ovce poslušajo glas moj«

V Bibliji o ovcah beremo več ko 200-krat. Iz Smith’s Bible Dictionary izvemo, da so »ovce simbol krotkosti, potrpežljivosti in podredljivosti«. Izaija je v prerokbi v 53. poglavju z ovco primerjal samega Jezusa. Čisto ustrezno je zato, da je Jezus potem tudi svoje sledilce primerjal s to živaljo! In katere posebne značilnosti ovac je imel Jezus ob tem v mislih?

»Moje ovce poslušajo glas moj, in jaz jih poznam, in za menoj hodijo,« je povedal Jezus. (Janez 10:27) S tem je jasno poudaril, da so njegovi učenci krotki in da z vso vnemo hodijo za njim. Dobesedne ovce poslušajo svojega pastirja in voljno hodijo za njim. Pa tudi pastir sam je zelo vdan čredi.

Ovce se med pašo morda razkropijo po travniku, toda držijo se skupine kot celote. Tako se lahko, kadar začutijo, da so v nevarnosti, ali jih je strah, »pri priči spet zberejo«, piše v knjigi Alles für das Schaf (Vse za ovce). In če ovce zbežijo pred nevarnostjo, storijo to skupaj, se tu in tam tudi ustavijo ter znova preverijo okoliščine. »Ob takšnem etapnem bežanju lahko tudi jagnjeta in slabotnejše ovčice zdržijo. Čreda takšne še posebej varuje.« In kaj se iz tega vedenja naučimo mi?

Tudi današnji pravi, resnični kristjani niso razkropljeni po krščanskih verstvih in sektah. Zbrani so v eno čredo. Vsak od njih je tej Božji čredi osebno vdan, kar prispeva k enotnosti organizacije Jehovovih prič. Kje sleherni častilec poišče vodstvo in zaščito, kadar se znajde v težavah – bodisi da se ga poloti huda bolezen bodisi da izbruhne vojna ali naravna nesreča? V Jehovovi organizaciji, kjer vlada duhovna varnost.

Kje vse pa lahko najdemo biblijske nasvete? V izdajah, kakršni sta revija Stražni stolp in spremna Prebudite se!. Ti reviji, pa tudi krščanski shodi, so prav tako na voljo vsem, ki potrebujejo posebno pomoč, ki so podobni jagnjetom in slabotnejšim ovcam v čredi. Starši samohranilci, denimo, so že deležni takšne pozornosti, pa tudi tisti, ki so v depresiji. Kako modro je zato, da preberemo vsako revijo, da smo na vsakem shodu v občini in da tudi udejanjamo naučeno! S tem odsevamo krotkost in močno vdanost Božji čredi. (1. Petrov 5:2)

»Previdni kakor kače in nedolžni kakor golobje«

V Smith’s Bible Dictionary beremo: »Kača je bila povsod na Vzhodu simbol zla, nepokorščine.« Na drugi strani pa je besedna zveza »golobica moja« predstavljala izraz ljubkovanja. (Visoka pesem 5:2) Kaj je torej imel Jezus na umu, ko je svoje sledilce spodbudil, naj bodo »previdni kakor kače in preprosti [nedolžni, NW] kakor golobje«? (Matevž 10:16)

Jezus je dajal napotke za oznanjevanje in poučevanje. Njegovi učenci so lahko pričakovali, da jih bodo pri tem delu ljudje različno sprejeli: nekatere bo dobra novica zanimala, drugi pa jo bodo zavračali. Nekateri naj bi resnične Božje služabnike celo preganjali. (Matevž 10:17–23) In kako naj bi se učenci odzvali na preganjanje?

Fritz Rienecker v Das Evangelium des Matthäus (Matevževem evangeliju) glede Matevževega evangelija 10:16 pravi: »Treba je biti ostroumen [. . .], hkrati pa tudi značajen, iskren in odkrit, da le ne bi prišlo do česa, kar bi sovražnikom dalo utemeljen razlog za pritoževanje. Jezusovi ambasadorji živijo med krutimi nasprotniki, med brezobzirneži, ki se brez usmiljenja in za vsako malenkost znašajo nad apostoli. Zato je zelo pomembno, da z budnim očesom – kakor kača – pazijo na nasprotnike ter preudarjajo položaj z očmi in čuti v pripravljenosti; da brez vsakršnih sleparij in prevar obvladujejo položaj, da govorijo in delajo čisto in po resnici ter s tem dokazujejo, da so podobni golobom.«

In kaj se Božji novodobni služabniki lahko naučijo iz Jezusovih besed, zapisanih v Matevževem evangeliju 10:16? Ljudje se danes na dobro vest odzivajo precej enako, kot so se v prvem stoletju. Pravim kristjanom je zato, kadar so v preskušnji, treba obojega: ostroumnosti, kakršna je značilna za kačo, in čistosti, ki pritiče golobu. Ne zatekajo se k prevaram in nepoštenosti, temveč so nepokvarjeni, pristni in pošteni, ko oznanjujejo drugim kraljestveno sporočilo.

Naj ponazorimo: sodelavci, otroci v šoli ali celo člani vaše lastne družine vas morda, ker ste Jehovova priča, obkladajo s sarkastičnimi pripombami glede vašega verovanja. Morda bi se prvi trenutek najraje odzvali tako, da bi bili tudi vi do njih enako ujedljivi glede njihove vere. Toda ali je to nedolžno? Komajda. Če pa kritiki vidijo, da vas s svojimi pripombami niso mogli premotiti v vaši prijaznosti, se bodo mogoče le poboljšali. Vi pa boste tako dokazali, da ste ostroumni in neoporečni – torej ‚previdni kakor kača in nedolžni kakor golob‘.

‚Kobilice, enake konjem, pripravljenim na vojsko‘

Revija GEO poroča, da je leta 1784 Južno Afriko zajel »največji roj [kobilic], kar jih evidentira pisana zgodovina«. Kobilice so prekrile področje 5200 kvadratnih kilometrov, področje veliko za pet Hongkongov. V Smith’s Bible Dictionary pa beremo, da kobilice »kamor koli pridejo, naredijo strašansko pustošenje na rastlinstvu«.

Jezus je v svojem od Boga dodeljenem razodetju dogodkov, ki naj bi se zvrstili v ‚Gospodovem dnevu‘, uporabil tudi vizijo o roju kobilic. O njih beremo: ‚Kobilice so enake konjem, pripravljenim na vojsko.‘ (Razodetje 1:1, 10; 9:3–7) Kaj naj pomeni ta simbolika?

Jehovove priče že dolgo vedo, da kobilice iz 9. poglavja Razodetja slikajo zemeljske maziljene Božje služabnike v tem stoletju.a Ti kristjani so dobili posebno delo – da po vsem svetu oznanjajo kraljestveno sporočilo in pridobivajo učence. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Zaradi tega morajo premagovati ovire in vztrajati v tem delu. S čim bi torej to lahko še bolje ponazorili kakor z neukrotljivimi kobilicami!

Kobilica meri komaj nekaj več od petih centimetrov, a prepotuje navadno od 100 do 200 kilometrov na dan. Puščavska saranča pa zmore celo še več, kar 1000 kilometrov. V reviji GEO beremo, da »zamahne s krili 18-krat na sekundo in pri tem tempu vzdrži vsak dan 17 ur. Tega ne zmore nobena druga žuželka.« Kako velikanska naloga za tako drobceno stvarjenjce!

Jehovove priče kot skupina stanovitno širijo dobro novico o Kraljestvu. Zdaj jo oznanjujejo v več kot 230 deželah. Ti Božji služabniki premagujejo marsikatere težave, da bi lahko sodelovali pri tem delu. S kakšnimi problemi vse se morajo ubadati? S predsodki, pravnimi omejitvami, boleznimi, malodušjem in nasprotovanjem sorodnikov; toda vse to je le delček težav. Kljub temu nič ne more ustaviti njihovega napredka. Zvesto opravljajo delo, katerega jim je naložil Bog.

Odsevajte krščanske vrline

Kot smo videli, je Jezus svoje sledilce primerjal z ovco, kačo, golobom in kobilico. Danes te primerjave zelo ustrezajo. Zakaj? Zato ker tej stvarnosti grozi konec in problemi pritiskajo k tlom kot še nikoli.

Z Jezusovimi ponazorili na umu se pravi kristjani trdno držijo Božje črede in krotko sprejemajo nasvete Jehovove organizacije. Stalno so na preži in budno pazijo na okoliščine, ki bi utegnile ovirati njihove krščanske dejavnosti, ter si hkrati prizadevajo, da jim nihče v ničemer ne more nič oporekati. Poleg tega kljub oviram vztrajajo v spolnjevanju Božje volje in se učijo od »nagonsko modrih« stvarjenj.

[Podčrtna opomba]