Jehova daje obilo miru in resnice
»Ozdravim [jih] in jim razodenem obilost miru in resnice.« (JEREMIJA 33:6)
1., 2. a) Kakšno je spričevalo narodov glede miru? b) Kaj je leta 607 pr. n. š. Jehova naučil Izrael o miru?
MIR! Kako zaželen, pa vendar v vsej človeški zgodovini tako redek! Za dvajseto stoletje pa bi še najmanj lahko rekli, da je stoletje miru. V njem sta se namreč bíli najbolj uničujoči vojni v človeški zgodovini. Sicer so po prvi svetovni vojni za ohranjanje svetovnega miru ustanovili Društvo narodov. Toda ta organizacija je razočarala. Po drugi svetovni vojni so nato z istim ciljem ustanovili Organizacijo združenih narodov. Vendar če le vzamemo v roke dnevno časopisje, lahko vidimo, kako zelo je tudi ta razočarala.
2 Toda ali naj nas preseneča, da človeške organizacije ne morejo doseči miru? Seveda ne. O tem se je pred več kot 2500 leti Božje izvoljeno ljudstvo, Izrael, naučilo nekaj koristnega. V sedmem stoletju pr. n. š. je njegov mir ogrožala vladajoča svetovna sila, Babilon. Izrael se je po mir obrnil na Egipt. Toda ta je razočaral. (Jeremija 37:5–8; Ezekiel 17:11–15) Babilonske vojske so leta 607 pr. n. š. zrušile jeruzalemsko obzidje in požgale Jehovov tempelj. Ta boleča izkušnja je Izrael izučila, kako nekoristno se je zanašati na človeške organizacije. Namesto da bi kot narod zaživeli v miru, so bili odpeljani v babilonsko ujetništvo. (2. letopisov 36:17–21)
3. Kateri zgodovinski dogodki so bili za Izrael drugi koristen življenjski nauk glede miru, s čimer pa so se tudi izpolnile Jehovove besede po Jeremiju?
3 Jehova je že pred padcem Jeruzalema razodel, da bo on, ne pa Egipt, v Izraelu vzpostavil pravi mir. Po Jeremiju je tako obljubil: »Ozdravim [jih] in jim razodenem obilost miru in resnice. In nazaj pripeljem ujetnike Judove in ujetnike Izraelove, in sezidam jih kakor poprej.« (Jeremija 33:6, 7) Ta Jehovova obljuba se je začela uresničevati leta 539 pr. n. š., ko je bil Babilon premagan in izraelski ujetniki osvobojeni. (2. letopisov 36:22, 23) Proti koncu leta 537 pr. n. š. je skupina Izraelcev prvič po 70 letih praznovala šotorski praznik na izraelski zemlji! Po praznovanju pa so se lotili ponovne izgradnje Jehovovega templja. In kaj so ob tem občutili? Zapis se takole glasi: »Ljudstvo je zagnalo radostno ukanje ob hvali GOSPODOVI, ker se je položil temelj hiši GOSPODOVI.« (Ezra 3:11)
4. Kako je Jehova spodbudil Izraelce k ponovni izgradnji templja in kaj je obljubil glede miru?
4 Po tem srečnem začetku pa so nasprotniki Izraelcem vzeli pogum, in ti so nehali graditi tempelj. Zato je Jehova nekaj let zatem obudil preroka Hagaja in Zaharija, da bi Izraelce spodbudila, naj le dokončajo gradbeno delo. Kako navdušeni so morali biti, ko so slišali, kaj je rekel Hagaj o templju, ki naj bi se zgradil: »Slava te druge hiše bo večja, kakor je bila slava prve, govori Gospod [Jehova, NW] nad vojskami: in na tem kraju bom podelil mir.« (Hagaj 2:9, EI)
Jehova izpolnjuje svoje obljube
5. Kaj je vredno omeniti glede 8. poglavja Zaharijeve knjige?
5 V Zaharijevi biblijski knjigi beremo o številnih navdihnjenih videnjih in prerokbah, ki so okrepila Božje ljudstvo takrat, v šestem stoletju pr. n. š. Te iste prerokbe pa tudi nam zagotavljajo Jehovovo podporo. Ponujajo nam vse razloge za vero v to, da bo Jehova tudi v naših dneh dal svojemu ljudstvu mir. Prerok Zaharija na primer v 8. poglavju knjige z njegovim imenom desetkrat ponovi besede: »Tako pravi GOSPOD [Jehova, NW].« Ta izrek je vsakič uvod v božji razglas, ki je povezan z mirom Božjega ljudstva. Nekatere od teh obljub so se izpolnile že v Zaharijevih dneh. Vse pa so se izpolnile ali se še izpolnjujejo danes.
»Ljubosumen sem za Sion«
6., 7. Kako je bil Jehova ‚ljubosumen za Sion z velikim srdom‘?
6 Ta izrek se prvič pojavi v Zahariju 8:2, kjer beremo: »Tako pravi GOSPOD [Jehova, NW] nad vojskami: Vnet [ljubosumen, NW] sem za Sion z veliko gorečnostjo [ljubosumnostjo, NW] in z velikim srdom gorim [sem ljubosumen, NW] zanj.« Jehovova obljuba, da bo ljubosumen, zelo goreč za svoje ljudstvo, je pomenila, da bo z vso budnostjo pazil na obnovitev njihovega miru. Dokaz Njegove resnične gorečnosti je bilo to, da se je Izrael vrnil v svojo deželo in na novo zgradil tempelj.
7 Kaj pa je bilo z nasprotniki Jehovovega ljudstva? Jehovov ‚velik srd‘ nad temi sovražniki je bil ravno tolikšen, kolikršna je bila gorečnost za njegovo ljudstvo. Tako so se zvesti Judje, kadar so bili pri bogočastju v novo zgrajenem templju, lahko zamislili nad tem, kakšna usoda je zadela mogočni Babilon, ki ga takrat že ni bilo več. Lahko so tudi pomislili na popoln neuspeh, ki so ga doživeli njihovi sovražniki, ko so skušali preprečiti ponovno izgradnjo templja. (Ezra 4:1–6; 6:3) In lahko bi se zahvalili Jehovu, da je izpolnil svojo obljubo. Saj jim je vendar njegova gorečnost prinesla zmago!
»Mesto resnice«
8. Kako je Jeruzalem Zaharijevih dni v nasprotju s prejšnjimi časi postal mesto resnice?
8 Nato Zaharija drugič napiše »Tako pravi Jehova«. Kakšna je torej Jehovova beseda tokrat? »Vrnem se na Sion in sredi Jeruzalema bom prebival; in Jeruzalem se bo imenoval Mesto resnice in gora GOSPODA nad vojskami Gora svetosti.« (Zaharija 8:3) Pred letom 607 pr. n. š. Jeruzalem nikakor ni bil mesto resnice. Njegovi duhovniki in preroki so bili pokvarjeni, prebivalci pa nezvesti. (Jeremija 6:13; 7:29–34; 13:23–27) Zdaj pa je Božje ljudstvo znova gradilo tempelj, dokazovalo je, da je vdano čistemu čaščenju. Jehova je tako v duhu spet bival v Jeruzalemu. In spet so se v njem govorile resnice čistega čaščenja. Zato se je Jeruzalem lahko imenoval »Mesto resnice«. Tudi vzvišen kraj, kjer je stal, se je lahko imenoval ‚Jehovova gora‘.
9. Kakšno opazno spremembo razmer je leta 1919 doživel ‚Božji Izrael‘?
9 Ta dva razglasa, ki sta staroveškemu Izraelu nekaj pomenila, sta zelo pomembna tudi za nas, zdaj ko gre 20. stoletje h koncu. Pred skoraj 80 leti, med prvo svetovno vojno, je nekaj tisoč maziljencev, ki so tedaj predstavljali ‚Božji Izrael‘, šlo v duhovno ujetništvo, podobno kot je staroveški Izrael bil odpeljan v babilonsko ujetništvo. (Galatom 6:16) V prerokbi so opisani kot trupli, ki ležita na ulici. Toda iskreno so si želeli častiti Jehova »v duhu in resnici«. (Janez 4:24) Jehova jih je zato leta 1919 osvobodil iz ujetništva in jih oživil iz duhovnega mrtvila. (Razodetje 11:7–13) Tako je z odmevnim Da odgovoril na Izaijevo preroško vprašanje: »More li dežela biti rojena v enem dnevi? se li porodi narod mahoma?« (Izaija 66:8) Leta 1919 se je torej Jehovovo ljudstvo spet pojavilo, tokrat kot duhovni narod v svoji lastni ‚deželi‘, duhovni posesti na zemlji.
10. Katerih blagoslovov se maziljeni kristjani že od leta 1919 veselijo v svoji ‚deželi‘?
10 Maziljeni kristjani so odtlej, varni v tej deželi, služili v Jehovovem velikem duhovnem templju. Označeni so bili kot »zvesti in preudarni suženj« (NW) ter tako nase sprejeli dolžnost, da skrbijo za Jezusovo zemeljsko imetje. Te prednosti se veselijo tudi zdaj, ko se 20. stoletje izteka. (Matevž 24:45–47) Dobro so se naučili, da je Jehova »Bog miru«. (1. Tesaloničanom 5:23)
11. Kako so se verski voditelji tako imenovanega krščanstva izkazali za sovražnike Božjega ljudstva?
11 Kaj pa je s sovražniki Božjega Izraela? Jehova se nad nasprotniki srdi ravno tako močno, kot je goreč za svoje ljudstvo. Verski voditelji krščanstva so med prvo svetovno vojno strahovito pritiskali, da bi zatrli to skupinico kristjanov, ki je govorila resnico, a jim ni uspelo. Tudi v drugi svetovni vojni so si bili pridigarji tako imenovanega krščanstva edini le v enem: vladi obeh sprtih strani so nagovarjali, naj prepovesta Jehovove priče. Podobno danes verski voditelji v mnogih državah hujskajo vlade, naj Jehovovim pričam omejijo ali prepovejo opravljati krščansko oznanjevalsko delo.
12., 13. Kako Jehova izraža svoj srd nad tako imenovanim krščanstvom?
12 Jehova je vse to opazoval. In po prvi svetovni vojni je krščanstvo, kakor tudi ostali del Babilona Velikega, doživelo padec. (Razodetje 14:8) To, da je krščanstvo res padlo, je zvedela tudi javnost, ko so se leta 1922 začele izlivati simbolične nadloge, s katerimi se je javno razgaljalo njegovo duhovno mrtvilo in svarilo pred njegovim prihajajočim uničenjem. (Razodetje 8:7–9:21) Govor »Padec krive religije je blizu«, ki je bil po vsem svetu 23. aprila 1995 in ki mu je sledilo razdeljevanje milijonov izvodov posebne izdaje, Kraljestvene vesti, pa je dokaz, da izlivanje teh nadlog še kar traja.
13 Danes je krščanstvo v obžalovanja vrednem stanju. Njegovi člani se že skozi vse 20. stoletje pobijajo v hudih vojnah, ki jih blagoslavljajo duhovniki in pridigarji. Ponekod pa skoraj nima več nobenega vpliva. Skupaj z ostalim Babilonom Velikim je obsojeno na uničenje. (Razodetje 18:21)
Mir za Jehovovo ljudstvo
14. Kakšen živ opis ljudstva, ki živi v miru, posreduje prerokba?
14 Na drugi strani pa Jehovovo ljudstvo letos, leta 1996, v svoji obnovljeni deželi uživa obilen mir, kakršen je opisan v Jehovovem tretjem razglasu: »Tako pravi [Jehova] nad vojskami: Še bodo posedali po ulicah v Jeruzalemu starčki in , vsak s palico v roki zavoljo visoke starosti. In mestne ulice bodo polne dečkov in deklic, ki se bodo igrali po ulicah njegovih.« (Zaharija 8:4, 5)
15. Kakšen mir uživajo Jehovovi služabniki kljub vojnam med narodi?
15 Ta razveseljivi živ opis slika tisto, kar je v tem od vojne opustošenem svetu nekaj pozornost vzbujajočega – ljudi, ki živijo v miru. Že od leta 1919 dalje, se izpolnjujejo tele Izaijeve preroške besede: »Mir, mir njemu, ki je daleč, in njemu, ki je blizu, pravi GOSPOD; in hočem ga ozdraviti. [. . .] Ni [pa] ga miru, pravi Bog moj, brezbožnim.« (Izaija 57:19–21) Seveda pa se Jehovovo ljudstvo, čeprav ni del tega sveta, ne more ogniti vplivu vznemirjenosti narodov. (Janez 17:15, 16) Tako v nekaterih deželah njegovi pripadniki prenašajo hude težave, nekateri so bili že umorjeni. Navzlic temu pa imajo resnični kristjani mir v dveh bistvenih pogledih. V prvi vrsti imajo »mir z Bogom po Gospodu [njihovem] Jezusu Kristusu«. (Rimljanom 5:1) Kot drugo pa so v miru med seboj. Privzgajajo si namreč ‚modrost od zgoraj‘, ki je »najprej čista, potem miroljubna«. (Jakob 3:17, EI; Galatom 5:22–24) Vrhu tega pa nestrpno pričakujejo čas, ko bodo uživali mir v polnem pomenu besede, čas, ko bodo »krotki [. . .] podedovali deželo in se radovali v obilosti miru«. (Psalm 37:11)
16., 17. a) Kako »starci in starke« kakor tudi ‚dečki in deklice‘ krepijo Jehovovo organizacijo? b) Kako se kaže mir Jehovovega ljudstva?
16 Med Jehovovim ljudstvom lahko danes najdemo tudi ‚starčke in starke‘, maziljence, ki se spominjajo začetnih zmag Jehovove organizacije. Njihova zvestoba in stanovitnost sta zelo cenjeni. V tridesetih letih tega stoletja, v tistih ognjevitih dneh, ter med drugo svetovno vojno, pa nato v naslednjih vznemirljivih letih rasti so povedli prav ti maziljenci, takrat še v svojih mladih letih. Nato, še zlasti od 1935. leta dalje, pa se je pokazala »velika množica« ‚drugih ovc‘. (Razodetje 7:9; Janez 10:16) Medtem ko so se maziljeni kristjani že postarali in jih je vse manj, pa so se druge ovce lotile oznanjevanja in ga razširile po vsej zemlji. V zadnjih letih so te druge ovce kar drle v deželo Božjega ljudstva. Samo lansko leto jih je kar 338.491 s krstom simboliziralo posvečenost Jehovu! In takšni novi so v duhovnem pogledu res zelo mladi. Njihova svežina in zanos sta, medtem ko polnijo vrste tistih, ki pojejo hvalnice »Bogu našemu, sedečemu na prestolu, in Jagnjetu«, zelo cenjena. (Razodetje 7:10)
17 Danes so ‚ulice polne dečkov in deklic‘, Prič z mladostniškimi močmi. V službenem letu 1995 so poročila prišla kar iz 232 dežel in morskih otokov. Toda v njih ni najti nikakršnega mednarodnega rivalstva, nobenega medrodovnega sovraštva, niti neprimerne ljubosumnosti med maziljenci in drugimi ovcami. Vsi skupaj, zedinjeni v ljubezni, duhovno rastejo. Vsesvetovna bratovščina Jehovovih prič je na svetovnem prizorišču res nekaj edinstvenega. (Kološanom 3:14; 1. Petrov 2:17)
Ali je Jehovu pretežko
18., 19. Kako je v letih od 1919 dalje Jehova uresničeval tisto, kar je morda iz človeškega gledišča bilo pretežko?
18 Davnega 1918. leta, ko je maziljeni ostanek štel le nekaj tisoč splašenih duš v duhovnem ujetništvu, si nihče ni mogel predstavljati, kaj vse se bo še zgodilo. Toda Jehova je vedel. To potrjuje njegov četrti preroški razglas: »Tako pravi [Jehova] nad vojskami: Ako se bo čudežno [pretežko, NW] zdelo ostankom tega ljudstva v tistih dneh, bo li tudi čudežno [pretežko, NW] v mojih očeh? govori [Jehova] nad vojskami.« (Zaharija 8:6)
19 Leta 1919 je bilo Jehovovo ljudstvo po njegovem duhu oživljeno za nadaljnje delo. Kljub temu pa je bila za močno privrženost tej maloštevilni organizaciji Jehovovih častilcev potrebna vera. Tako malo jih je bilo in mnoge reči še niso bile jasne. Pa vendar jih je Jehova počasi organizacijsko okrepil ter opremil za krščansko delo oznanjevanja dobre novice in pridobivanja učencev. (Izaija 60:17, 19; Matevž 24:14; 28:19, 20) Zlagoma jim je pomagal sprevideti, kako je s pomembnimi vprašanji, kot sta nevtralnost in vesoljstvena suverenost. Ali je bilo Jehovu pretežko uresničiti svojo voljo po tej majhni skupini Prič? Odgovor je brez dvoma ne! To potrjujejo strani 12–15 v tej reviji, kjer je preglednica dela Jehovovih prič v službenem letu 1995.
»Jaz bom njihov Bog«
20. Kako obsežno zbiranje Božjega ljudstva je bilo prerokovano?
20 Tudi peti razglas odkriva veselo stanje današnjih Jehovovih prič: »Tako govori [Jehova] nad vojskami: ‚Glej, rešil bom svoje ljudstvo iz dežele vzhajajočega sonca in iz dežele zahajajočega sonca. Pripeljem jih domov, da bodo zopet prebivali v Jeruzalemu. Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog v zvestobi [v resnici, AC] in pravičnosti.‘ « (Zaharija 8:7, 8, EI)
21. Kako se je ohranjal in širil ta obilni mir Jehovovega ljudstva?
21 Zdaj, leta 1996, lahko brez oklevanja rečemo, da je dobra novica že oznanjena po svetu, vse od »dežele vzhajajočega sonca« do »dežele zahajajočega sonca«. Učenci prihajajo izmed ljudi vseh narodov ter gledajo spolnitev Jehovove obljube: »In vsi otroci tvoji bodo učenci GOSPODOVI in obilen mir bode otrokom tvojim.« (Izaija 54:13) V miru torej živimo zato, ker nas izobražuje Jehova. Izdaje izhajajo zaradi tega v preko 300 jezikih. Samo lansko leto so bile natisnjene v še dodatnih 21 jezikov. Revija Stražni stolp sedaj simultano izhaja v 111 jezikih, Prebudite se! pa v 54. Mir Božjega ljudstva lahko javnost dobro vidi na narodnih in mednarodnih kongresih. Tudi tedenski shodi nas združujejo in nam vlivajo hrabrost, ki jo potrebujemo, da ostanemo trdni. (Hebrejcem 10:23–25) Jehova zares poučuje svoje ljudstvo »v resnici in pravičnosti«. Daje mu mir. In kolikšen blagoslov je, da ta obilni mir lahko uživamo!
Ali lahko razložite?
◻ Kako je bil Jehova v sodobnem času ‚ljubosumen z velikim srdom‘ za svoje ljudstvo?
◻ Kako Jehovovo ljudstvo celo v od vojne opustošenih državah uživa mir?
◻ Kako so ‚ulice polne dečkov in deklic‘?
◻ Kaj vse je že pripravil Jehova, da bi lahko poučeval svoje ljudstvo?
[Tabela na strani 12-15]
SVETOVNO POROČILO JEHOVOVIH PRIČ ZA SLUŽBENO LETO 1995
(Glej publikacijo)
[Slika na strani 8, 9]
V šestem stoletju pr. n. š. so se zvesti Judje, ki so na novo zgradili tempelj, naučili, da je Jehova edini zanesljiv vir miru