Našli so mir v nemirnem svetu

NA NASLOVNI strani te revije je naslikan ognjen bojni prizor iz Bosne in Hercegovine. Ali lahko na takšnem področju vlada mir? Presenetljivo, odgovor je da. Medtem ko se rimskokatoliške, vzhodno pravoslavne in muslimanske skupnosti v tej tragični deželi bojujejo za ozemlje, mnogi posamezniki hrepenijo po miru in nekateri so ga našli.

Družina Djorem je prebivala v Sarajevu, njeni člani pa so bili Jehovove priče. Sredi nemirov v tem mestu so po navadi obiskovali sosede, da bi z njimi delili dobro novico o Božjem kraljestvu. (Matevž 24:14) Zakaj? Ker so vedeli, da je to Kraljestvo resnično in že vzpostavljeno v nebesih ter da je najboljše in edino upanje človeštva za mir. Jehovove priče popolnoma zaupajo v »dobro novico miru« (NW), kot jo je imenoval apostol Pavel. (Efežanom 2:17) Zahvaljujoč ljudem, kot sta Bozo in Hena Djorem, so v Bosni in Hercegovini mnogi našli mir.

Prišel bo resnični mir

O družini Djorem moramo povedati še več. Vendar pa naj vam prej povemo o drugem paru, ki si je pridobil zaupanje v Božje kraljestvo. To sta Artur in Arina. Z mladimi sinovi sta živela v eni od republik nekdanje Sovjetske zveze. Ko je izbruhnila državljanska vojna, se je Artur bojeval na eni od strani. Vendar pa se je kmalu vprašal: ,Zakaj se bojujem proti ljudem, ki so bili nekoč moji sosedje?‘ S svojo mlado družino je zapustil državo in po mnogih zapletih prispel v Estonijo.

Artur je ob nekem obisku Sankt-Peterburga srečal Jehovove priče; prevzelo ga je to, kar je izvedel o Božjem kraljestvu. Jehovova volja namreč je, da bo Božje kraljestvo zelo kmalu edina vlada nad človeštvom. (Daniel 2:44) Takrat bo zemlja mirno bivališče, brez državljanskih vojn ali mednarodnih sporov. Izaija je o tem obdobju prerokoval: »Nič zlega ne bodo storili, nič pogubnega naredili po vsej gori svetosti moje; zakaj vsa zemlja bode polna spoznanja GOSPODOVEGA [Jehovovega, NW], kakor vode pokrivajo morja globočino.« (Izaija 11:9)

Ko je Artur v biblijskem učilu, ki mu ga je pokazal Priča, videl umetnikov prikaz te prihodnje miroljubne zemlje, je pripomnil, da je že živel na takšnem področju. Vendar pa je le-to bilo uničeno v državljanski vojni. V Estoniji Artur in njegova družina po biblijskem pouku z Jehovovimi pričami spoznavajo še več o Božjem kraljestvu.

Mir sredi nemira

V Psalmu 37:37 piše: »Opazuj poštenega in glej pravičnega: res, bodočnost ima mož miru.« V resnici mir tistega, ki je pošten in pravičen v Božjih očeh, ni omejen na njegovo prihodnost. Uživa ga lahko že sedaj. Kako je to mogoče? Upoštevajte Paulov doživljaj.

Paul živi v odročnem begunskem taborišču v jugozahodni Etiopiji, čeprav je v resnici prišel iz sosednje države. V svoji domovini je spoznal Jehovovo pričo, ki je delal za naftno družbo, in ta moški mu je dal biblijsko učilo Resnica, ki vodi do večnega življenja.a Tega Pričevalca ni srečal nikoli več, toda knjigo je skrbno preučil. Zaradi državljanske vojne je prišel v begunsko taborišče v Etiopiji in tam drugim govoril o naučenem. Majhna skupina je to sprejela za resnico in prav kmalu so začeli na temelju naučenega oznanjevati drugim v taborišču.

Paul je pisal v upravno središče Watch Tower Society in prosil za pomoč. Iz Adis Abebe so poslali oznanjevalca in ta je na svoje presenečenje našel 35 ljudi, ki so čakali nanj, pripravljeni, da bi o Božjem kraljestvu spoznali še več. Organizirali so vse potrebno za redno pomoč.

Kako se ljudje, kot je Paul, veselijo miru? Njihovo življenje ni lahko, toda verujejo v Boga. Kadar jih zadeva nemir tega sveta, udejanjajo Biblijin nasvet: »Nič ne skrbite, temuč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem.« Zaradi tega so zadovoljni, kar je danes redkost. Besede apostola Pavla občini v Filipih veljajo tudi zanje: »In mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu.« Zares čutijo tesen odnos z Jehovom, ,Bogom miru‘. (Filipljanom 4:6, 7, 9)

Sedanji mir

Ustoličeni Kralj Božjega kraljestva je Jezus Kristus, ki ga Biblija imenuje »Knez miru«. (Izaija 9:6) O njem je starodavni prerok rekel: »In mir ukaže narodom, in gospostvo njegovo bo segalo od morja do morja in od velereke do koncev zemlje.« (Zaharija 9:10) Navdihnjene besede, kot so te, so močno vplivale na Joséjevo življenje.

José je bil nekoč v zaporu. Bil je terorist in aretirali so ga, ko se je pripravljal, da bi razstrelil policijske barake. Menil je, da lahko le nasilje prisili vlado, da bi izboljšala razmere v njegovi državi. Medtem ko je bil v zaporu, so z njegovo ženo pričeli preučevati Jehovove priče.

Potem ko so Joséja izpustili, je tudi on začel preučevati Biblijo in kmalu so se na njem začele udejanjati besede iz Psalma 85:8: »Pa poslušal bom, kaj govori Bog mogočni, GOSPOD [Jehova, NW]. Da, mir govori ljudstvu svojemu in svetnikom svojim.« Vendar pa se ta vrstica konča z opozorilom: »V nespamet [samozavest, NW] naj se ne povrnejo.« Zato osebi, ki išče Jehovov mir, še na misel ne bo prišlo, da bi ravnala neodvisno ali v nasprotju z Njegovo voljo.

Danes sta José in njegova žena krščanska služabnika. Druge usmerjata k Jehovovemu kraljestvu kot rešitvi problemov, ki jih je José prej hotel odpraviti z doma narejenimi bombami. Voljna sta zaupati Bibliji, ki pravi: »GOSPOD [Jehova, NW] bo tudi dal, kar je dobro, in zemlja naša obrodi svoj sad.« (Psalm 85:12) José je pred kratkim obiskal barake, ki jih je načrtoval uničiti. Zakaj? Da bi tamkajšnjim družinam govoril o Božjem kraljestvu.

Miroljubno ljudstvo

Biblija v Psalmu 37:10, 11 pravi: »Še malo namreč, in brezbožnika ne bo več, in ogledoval boš mesto njegovo, a njega ne bode. Krotki pa bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru.« Kako veličasten obet!

Upoštevajte, da je Jehovov mir le za ,krotke‘. Zato se morajo tisti, ki iščejo mir, morda naučiti miroljubnosti. To je storil tudi Keith, ki živi v Novi Zelandiji. Opisali so ga kot človeka »močne postave in osebnosti, agresivnega in prepirljivega«. Bil je član neke tolpe in živel v hiši, ki je bila pravcata trdnjava; vrt so nadzorovali trije psi čuvaji, da bi pregnali vsiljivce. Žena, mati njegovih šestih otrok, se je od njega ločila.

Ko je Keith srečal Jehovove priče, je dobra novica močno vplivala nanj. Kmalu je z otroki začel obiskovati shode Prič. Postrigel si je lase, ki so mu segali že do pasu, in začel nekdanjim družabnikom govoriti o Božjem kraljestvu. Nekateri so začeli tudi preučevati Biblijo.

Tako kot milijoni ljudi pravega srca po svetu je tudi Keith začel udejanjati besede apostola Petra: »Kdor hoče življenje ljubiti in videti dobre dni, [. . .] naj [se ogiblje] hudega in dela dobro; išče naj mirú in hodi za njim.« (1. Petrov 3:10, 11) Keithova nekdanja žena je privolila v ponovno poroko, on pa se sedaj uči ,iskati mir in hoditi za njim‘.

Jehovov mir je že mnogim rešil življenje, tudi bivšemu atletu, ki se je rodil v nekdanji ZSSR. Ta človek je osvajal medalje na olimpijskih tekmovanjih, vseeno pa ga je prevzelo razočaranje, zato se je vdal mamilom in alkoholu. Po razgibanih 19 letih, v katerih je bil obsojen na triletno prisilno delo v taborišču v Sibiriji, kot slepi potnik potoval z ladjo v Kanado in dvakrat skoraj umrl zaradi jemanja mamil, je molil k Bogu, da bi mu pomagal najti pravi smoter v življenju. Biblijski pouk z rusko govorečimi Jehovovimi pričami mu je pomagal dobiti odgovore na njegova vprašanja. Danes je ta moški tako kot milijoni drugih našel mir z Bogom in samim seboj.

Vstajenjsko upanje

Končno se vrnimo še k Bozu in Heni Djorem v Sarajevo. Ta par je imel petletno hčerko, Magdaleno. Julija lani so se vsi trije odpravljali od doma, da bi zopet sodelovali v oznanjevanju. Tedaj pa jih je ubila topovska granata. Kaj pa mir, o katerem so oznanjevali drugim? Ali je granata, ki jim je vzela življenje, pokazala, da to ni resnični mir?

Nikakor! V tej stvarnosti se tragedije dogajajo. Ljudi ubijajo bombe ali topovske granate. Drugi umirajo zaradi bolezni ali v nesrečah. Mnogi umrejo od starosti. Tisti, ki imajo Božji mir, pri tem niso izvzeti, vendar zaradi verjetnosti takšnih dogodkov niso brez upanja.

Jezus je obljubil prijateljici Marti: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mene veruje, bo živel, čeprav umre.« (Janez 11:25) Družina Djorem je v to verjela, tako kot vsi Jehovove priče. In verovali so, da bodo, če bodo umrli, obujeni na zemljo, ki bo takrat resnično mirno bivališče. Bog Jehova bo ,obrisal vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo‘. (Razodetje 21:4)

Jezus je svojim sledilcem malo pred smrtjo dejal: »Svoj mir vam dajem. [. . .] Vaše srce naj se ne vznemirja.« (Janez 14:27, EI) Veselimo se z družino Djorem, ki je imela ta mir in ga bo zagotovo še polneje uživala po vstajenju. Veselimo se zaradi vseh tistih, ki častijo Jehova, Boga miru. Takšni imajo duševni mir. Veselijo se miru z Bogom. Trudijo pa se tudi za mir z drugimi in zaupajo v miroljubno prihodnost. Da, našli so mir, čeprav živijo v nemirnem svetu. Zares, vsi, ki častijo Boga v duhu in resnici, uživajo mir. Tudi vi poiščite takšen mir.

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 7]

Našli so mir, kljub temu da živijo v nemirnem svetu