»Ljubite resnico in mir!«

»Prišla mi je beseda GOSPODA nad vojskami, govoreč: [. . .] Ljubite resnico in mir!« (ZAHARIJA 8:18, 19)

1., 2. a) Kakšna je slika človeštva, kar zadeva mir? b) Zakaj sedanji svet ne bo nikoli videl pravega miru?

»NA SVETU nikoli ni bilo miru. Nekje – in pogosto na več mestih hkrati – je vedno vojna.« To so besede profesorja Miltona Mayerja z massachusettske univerze v ZDA. Kako žalostna slika človeštva! Ljudje so si v resnici vselej želeli miru. Tudi politiki so, da bi ga ohranili, poskušali že vse mogoče, od Paxa Romana v rimskih časih do politike »obojestransko zagotovljenega uničenja« med hladno vojno. Toda vsako njihovo prizadevanje se je na koncu izjalovilo. Tako je, kot je pred mnogo stoletji izrazil Izaija, »poslanci miru jokajo bridko«. (Izaija 33:7) Toda zakaj je tako?

² Zato, ker lahko trajen mir vznikne samo tam, kjer ni sovraštva in pohlepa; sloneti mora na resnici. Mir ne more temeljiti na lažeh. Prav zato je Jehova, ko je za stari Izrael obljubil obnovo in mir, rekel: »Glej, jaz napeljem proti njemu kakor reko mir in kakor poplavljajoč potok slavo narodov.« (Izaija 66:12) Bog te stvarnosti, Satan Hudič, pa je »ubijalec ljudi«, morilec, ter »lažnik in oče laži«. (Janez 8:44; 2. Korinčanom 4:4) Kako bi sploh lahko svet, ki ima takšnega boga, kdaj živel v miru?

3. Kakšno omembe vredno darilo Jehova daje svojemu ljudstvu, čeprav to živi v nemirnem svetu?

³ Nekaj izrednega pa je dejstvo, da Jehova svoje ljudstvo oskrbuje z mirom celo zdaj, ko to živi v Satanovem od vojne opustošenem svetu. (Janez 17:16) Tako je v šestem stoletju pr. n. š. izpolnil svojo obljubo, ki jo je dal po Jeremiju, in je svojemu posebnemu narodu, potem ko ga je pripeljal nazaj v domovino, naklonil ‚mir in resnico‘. (Jeremija 33:6) Pa tudi v teh zadnjih dneh naklanja svojemu ljudstvu v njegovi ‚deželi‘, zemeljskem duhovnem posestvu, ‚mir in resnico‘, čeprav to živi v najtežavnejšem obdobju, kar ga je svet doslej videl. (Izaija 66:8; Matevž 24:7–13; Razodetje 6:1–8) Nadaljujmo zdaj pregledovanje 8. poglavja Zaharija. Naše cenjenje tega od Boga danega miru in resnice se bo tako še poglobilo, hkrati pa bomo spoznali, kaj moramo narediti, da bi ju lahko bili še dalje deležni.

»Utrdite si roke«

4. Kako je Zaharija spodbudil Izrael k ukrepanju, če naj bi ta okusil mir?

⁴ Že šestič v 8. poglavju Zaharija slišimo vznemirljiv Jehovov razglas: »Tako pravi GOSPOD [Jehova, NW] nad vojskami: Utrdite si roke, kateri slišite v teh dneh te besede iz ust prorokov, ki so bili ob času, ko se je položil temelj hiši GOSPODA [Jehova, NW] nad vojskami, templju, da bi se zgradil. Kajti pred temi dnevi se ni izplačalo delo ljudem, ne živini; in ni bilo miru spričo zatiralca njemu, ki je odhajal in ki je prihajal, ker sem pustil vsem ljudem, da so se zaletavali drug v drugega.« (Zaharija 8:9, 10)

5., 6. a) Kakšne so bile v Izraelu razmere, ker so se Izraelci uplašili? b) Kakšno spremembo je Jehova obljubil Izraelu, če bo na prvo mesto dal njegovo čaščenje?

⁵ Zaharija je te besede izgovoril, ko je bil jeruzalemski tempelj v ponovni izgradnji. Pred tem so se Izraelci, ki so se vrnili iz Babilona, uplašili in gradnjo ustavili. Pozornost so posvetili lastnemu udobju, zato jih tudi Jehova ni blagoslavljal, niti jih ni oskrboval z mirom. Obdelovali so zemljo in skrbeli za svoje vinograde, toda nič jim ni uspevalo. (Hagaj 1:3–6) Bilo je, kot da se jim delo »ni splačalo«.

⁶ Zdaj pa je Zaharija, ko je bil tempelj spet v izgradnji, spodbudil Jude, naj bodo ‚utrjeni‘, naj pogumno dajo Jehovovo čaščenje na prvo mesto. In kaj se bo zgodilo, če bodo storili tako? »Sedaj [. . .] ne bodem proti ostanku tega ljudstva kakor v prejšnjih dneh, govori [Jehova] nad vojskami. Kajti požene setev miru [seme miru, NW]: vinska trta obrodi svoj sad in zemlja donese letino svojo in nebo da roso svojo; in vse to izročim v dedno last ostanku tega ljudstva. In zgodi se, kakor ste bili prokletstvo med poganskimi narodi, o hiša Judova in hiša Izraelova, tako vas rešim in bodete blagoslov. Ne bojte se, utrdite si roke!« (Zaharija 8:11–13) Če bo torej Izrael ravnal odločno, bo uspešen. Prej so narodi, če so hoteli navesti zgled prekletstva, lahko pokazali na Izrael. Odslej pa bo ta zgled blagoslova. Kako odličen razlog, da si ‚utrdijo roke‘!

7. a) Katere vznemirljive spremembe, ki so dosegle višek v službenem letu 1995, je doživelo Jehovovo ljudstvo? b) Preglejte letno poročilo in povejte, katere države poročajo omembe vredno število oznanjevalcev, pionirjev in poprečje ur?

⁷ Kako pa je danes? No, v letih pred 1919 je Jehovovemu ljudstvu kar nekako manjkalo gorečnosti. V prvi svetovni vojni niso bili popolnoma nevtralni. Poleg tega so se bolj nagibali k temu, da so se zgledovali po človeku kot pa po svojem Kralju, Jezusu Kristusu. Zaradi tega je nasprotovanje, ki je prišlo tako od zunaj kot iz same organizacije, nekaterim vzelo pogum. Potem pa so si leta 1919 z Jehovovo pomočjo utrdili roke. (Zaharija 4:6) Jehova jim je naklonil mir in njihov uspeh je bil velikanski. To je razvidno iz poročila za zadnjih 75 let, ki je doseglo višek v službenem letu 1995. Jehovove priče se kot ljudstvo ogibajo nacionalizma, tribalizma, predsodkov in vseh drugih virov sovraštva. (1. Janezov 3:14–18) Jehovu v njegovem duhovnem templju služijo z resnično vnemo. (Hebrejcem 13:15; Razodetje 7:15) Samo lani so se z ljudmi o svojem nebeškem Očetu pogovarjali več ko milijardo ur! Vsak mesec so vodili 4,865.060 biblijskih poukov in poprečno 663.521 jih je sodelovalo v pionirski službi. Zato včasih kdo od duhovnikov tako imenovanega krščanstva pokaže prav na Jehovove priče, kadar hoče povedati kak zgled ljudi, ki svoje bogočastje zares z zanosom opravljajo.

8. Kako lahko vsakemu posameznemu kristjanu koristi »seme miru«?

⁸ Jehova svojemu ljudstvu zaradi te gorečnosti daje »seme miru«. Vsak v tem ljudstvu, ki goji to seme, bo lahko videl, kako v njegovem srcu in življenju raste mir. Vsi verni kristjani, ki si prizadevajo, da bi bili v miru z Jehovom in sokristjani, so deležni resnice in miru ljudstva, ki nosi Jehovovo ime. (1. Petrov 3:11; primerjaj Jakob 3:18.) Ali ni to nekaj prekrasnega?

»Ne bojte se«

9. Kakšno spremembo v ravnanju s svojim ljudstvom je Jehova obljubil?

⁹ In že beremo sedmi Jehovov razglas. Kako pa se glasi? »Kajti tako pravi [Jehova] nad vojskami: Kakor sem mislil vam storiti hudo, ko so me dražili v jezo očetje vaši, pravi [Jehova] nad vojskami, in se nisem kesal, tako zopet namerjam v teh dneh storiti dobro Jeruzalemu in hiši Judovi. Ne bojte se!« (Zaharija 8:14, 15)

10. Kateri zgodovinski podatki o Jehovovih pričah kažejo, da se ti ne bojijo?

¹⁰ Jehovovo ljudstvo je bilo med prvo svetovno vojno res v duhovnem smislu razkropljeno, toda v svojih srcih je želelo delati, kar je prav. Zato je Jehova, potem ko jih je nekoliko spravil v red, začel z njimi ravnati drugače. (Malahija 3:2–4) Ko se tako danes oziramo nazaj, se mu navdušeno zahvaljujemo za storjeno. Res so nas ‚sovražili vsi narodi‘. (Matevž 24:9) Mnoge so že pozaprli in nekateri so celo umrli zaradi svoje vere. Nemalokrat tudi naletimo na otopelost ali sovražnost. Toda ni nas strah. Vemo, da je Jehova močnejši od vsakega nasprotovanja, bodisi vidnega ali nevidnega. (Izaija 40:15; Efežanom 6:10–13) Zato nikoli ne nehamo paziti na besede: »Upaj v Gospoda [Jehova, NW], bodi pogumen, naj se ti okrepi srce.« (Psalm 27:14, EI)

»Govorite resnico vsak z bližnjim svojim«

11., 12. Kaj bi morali vedno imeti vsi na umu, če želimo biti deležni vseh blagoslovov, katere Jehova namenja svojemu ljudstvu?

¹¹ Da pa bi bili deležni vseh Jehovovih blagoslovov, ne smemo pozabiti nekaterih stvari. Zaharija pravi: »To pa je, kar delajte: Govorite resnico vsak z bližnjim svojim; sodite po resnici in izrekajte razsodbo miru med vrati svojimi, in nihče ne izmišljaj v srcu svojem hudega zoper soseda svojega in ne ljubite krive prisege, ker vse to sovražim, govori GOSPOD.« (Zaharija 8:16, 17)

¹² Jehova nas roti, naj govorimo resnico. (Efežanom 4:15, 25) On namreč ne posluša molitev tistih, ki v srcu izmišljajo hudo, prikrivajo resnico zaradi osebnih koristi ali pa krivo prisegajo. (Pregovori 28:9) Sovraži tudi odpadništvo, zato želi, da se oklenemo biblijske resnice. (Psalm 25:5; 2. Janezov 9–11) Tudi starešine bi morali, kot je bilo treba v Izraelu starejšim možem ob mestnih vratih, pri sodnih postopkih svetovati in odločati na podlagi biblijske resnice, ne pa na temelju lastnega mnenja. (Janez 17:17) Jehova namreč od njih pričakuje, da si prizadevajo za »razsodbo miru«, da kot krščanski pastirji skušajo pomiriti sprte strani ter pomagajo skesanim grešnikom obnoviti mir z Bogom. (Jakob 5:14, 15; Juda 23) Hkrati pa varujejo mir v občini, s tem ko pogumno izključijo take, ki hočejo nadaljevati slaba dela in tako kaliti njen mir. (1. Korinčanom 6:9, 10)

»Radost in veselje«

13. a) Kakšno spremembo glede postov je prerokoval Zaharija? b) Kakšne poste so imeli v Izraelu?

¹³ Že poslušamo slovesen osmi razglas: »Tako pravi [Jehova] nad vojskami: Post četrtega in post petega in post sedmega in desetega meseca bode hiši Judovi v radost in veselje in v praznike vesele; samo ljubite resnico in mir!« (Zaharija 8:19) Izraelci so se pod mojzesovsko postavo postili na spravni dan zato, da bi tako obžalovali svoje grehe. (3. Mojzesova 16:29–31) Očitno so se teh štirih postov, ki jih je omenil Zaharija, držali v znak žalovanja nad dogodki, povezanimi z zavzetjem in uničenjem Jeruzalema. (2. kraljev 25:1–4, 8, 9, 22–26) Toda zdaj je bil tempelj v ponovni izgradnji in Jeruzalem znova naseljen. Žalovanje se je lahko spremenilo v veselje in posti v praznike.

14., 15. a) Zakaj je bilo praznovanje spominske slovesnosti velik razlog za veselje in na kaj bi nas to moralo spomniti? b) Katere države so imele izjemno število prisotnih na spominski slovesnosti, kot je to razvidno iz letnega poročila?

¹⁴ Danes nimamo postov, o katerih je govoril Zaharija, niti tistih, ki jih je predpisovala Postava. Ker je Jezus daroval svoje življenje za naše grehe, uživamo blagoslove večjega spravnega dne. Naši grehi so pokriti popolnoma, ne le simbolično. (Hebrejcem 9:6–14) Zato poslušamo zapoved nebeškega Velikega duhovnika, Jezusa Kristusa, in praznujemo slovesnost v spomin na njegovo smrt kot edino svečanost na krščanskem koledarju. (Lukež 22:19, 20) Ali ne občutimo tudi mi ‚radosti in veselja‘, ko se vsako leto zberemo na tem praznovanju?

¹⁵ Lani se je zbralo, da bi proslavilo to spominsko slovesnost, 13,147.201 ljudi, 858.284 več kot leta 1994. Kakšna množica! Samo zamislite si veselje, ki je vladalo v 78.620 občinah Jehovovih prič, ko se je v kraljestvene dvorane na praznovanje zgrinjalo tako nenavadno veliko ljudi. Brez dvoma je vse navzoče to, da so se spominjali smrti Tistega, ki je »pot in resnica in življenje« in ki zdaj vlada kot Jehovov veliki »Knez miru«, navedlo, da ‚ljubijo resnico in mir‘! (Janez 14:6; Izaija 9:6) Ta praznik je imel poseben pomen za vse tiste, ki so ga praznovali v državah, kjer sta nemir in vojna. Nekateri naši bratje so bili leta 1995 priče nepopisnim grozotam. Kljub temu pa je ‚mir Božji, ki presega ves razum, po Kristusu Jezusu, čuval in ohranil njihova srca in misli‘. (Filipljanom 4:7)

‚Omehčajmo Jehovovo obličje‘

16., 17. Kako lahko ljudje iz narodov ‚omehčajo Jehovovo obličje‘?

¹⁶ In od kod so prišli vsi ti milijoni, ki so bili na spominski slovesnosti? Deveti Jehovov izrek odgovarja: »Tako pravi [Jehova] nad vojskami: Še se zgodi, da pridejo ljudstva in prebivalci mnogih mest; in prebivalci enega mesta pojdejo k drugemu in poreko: ‚Pojdimo hitro prosit blagovoljnosti GOSPODOVE [omehčat Jehovovo obličje, NW] in iskat [Jehova] nad vojskami!‘ ‚Tudi jaz pojdem!‘ In pridejo mnoga ljudstva in mogočni poganski narodi, da bi iskali [Jehova] nad vojskami v Jeruzalemu in prosili blagovoljnosti GOSPODOVE [omehčali Jehovovo obličje, NW].« (Zaharija 8:20–22)

¹⁷ Ljudje, ki so obiskali spominsko slovesnost, so želeli ‚iskati Jehova nad vojskami‘. Mnogi med njimi so bili njegovi posvečeni, krščeni služabniki, milijoni drugi pa še niso toliko napredovali. V nekaterih državah je bilo število navzočih na spominski slovesnosti štirikrat ali petkrat večje od števila kraljestvenih oznanjevalcev. In tem mnogim, ki se zanimajo, je treba pomagati, da bi še napredovali. Naučimo jih, da se bodo znali radostiti v spoznanju, da je Jezus umrl za naše grehe in da zdaj vlada v Božjem kraljestvu. (1. Korinčanom 5:7, 8; Razodetje 11:15) Spodbudimo jih, da se posvetijo Bogu Jehovu in podredijo od njega postavljenemu Kralju. Tako bodo ‚omehčali Jehovovo obličje‘. (Psalm 116:18, 19; Filipljanom 2:12, 13)

»Deset mož iz narodov vseh jezikov«

18., 19. a) Kdo je danes v skladu z izpolnitvijo Zaharija 8:23 ‚judovski mož‘? b) Kdo danes predstavlja »deset mož«, ki ‚primejo judovskega moža za rob suknje‘?

¹⁸ Zdaj v 8. poglavju Zaharija zadnjič beremo: »Tako govori [Jehova] nad vojskami.« In kakšna je ta Jehovova končna objava? »Tiste dni bo deset mož iz narodov vseh jezikov prijelo judovskega moža za rob suknje in bodo rekli: ‚Z vami pojdemo, zakaj slišali smo, da je Bog z vami!‘ « (Zaharija 8:23, EI) V Zaharijevih dneh je bil naravni Izrael od Boga izvoljeni narod. Toda Izrael je v prvem stoletju zavrnil Jehovovega Mesija. Zato je naš Bog izbral za svoje posebno ljudstvo »judovskega moža« – novi Izrael – ‚Božji Izrael‘, ki sestoji iz duhovnih Judov. (Galatom 6:16; Janez 1:11; Rimljanom 2:28, 29) Dokončno število teh, ki so izbrani izmed ljudi, da bi vladali z Jezusom v njegovem nebeškem Kraljestvu, je 144.000. (Razodetje 14:1, 4)

¹⁹ Večina teh 144.000 je že umrla v zvestobi in prejela nebeško nagrado. (1. Korinčanom 15:51, 52; Razodetje 6:9–11) Nekaj pa jih je še na zemlji in ti se veselijo, ko vidijo, da je teh »deset mož«, ki so se odločili, da gredo z ,judovskim možem‘, res »velika množica [. . .] iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov«. (Razodetje 7:9; Izaija 2:2, 3; 60:4–10, 22)

20., 21. Kako smo lahko v miru z Jehovom, medtem ko se približuje konec tega sveta?

²⁰ Tako imenovano krščanstvo pa je zdaj, ko se konec tega sveta neizprosno približuje, podobno Jeruzalemu v Jeremijevih dneh: »Upamo na mir, a ne pride nič dobrega; na čas ozdravljenja, a je le strah!« (Jeremija 14:19, EI) Ta strah bo dosegel višek, ko se bodo narodi spravili nad krivo vero in jo nasilno pokončali. Nedolgo zatem pa bodo narodi tudi sami uničeni v Božji končni vojni, harmagedonu. (Matevž 24:29, 30; Razodetje 16:14, 16; 17:16–18; 19:11–21) Kako burni dnevi bodo to!

²¹ V vsem tem času pa bo Jehova varoval vse, ki ljubijo resnico in vzgajajo »seme miru«. (Zaharija 8:12; Zefanija 2:3) Torej ostanimo na varnem, v deželi njegovega ljudstva, ter ga vneto hvalimo v javnosti in čim več ljudem pomagajmo, da ‚omehčajo Jehovovo obličje‘. Če bomo tako delali, bomo lahko vedno uživali Jehovov mir. Prav zares, »GOSPOD dá moč svojemu ljudstvu, GOSPOD bo blagoslovil ljudstvo svoje z mirom«. (Psalm 29:11)

Ali lahko pojasnite?

◻ Kako si je Božje ljudstvo ‚utrdilo roke‘ v Zaharijevih dneh? In kako si jih danes?

◻ Kako se odzivamo na preganjanje, sovražnost in otopelost?

◻ Kaj vse spada k temu, da ‚govorimo resnico z bližnjim svojim‘?

◻ Kako je mogoče ‚omehčati Jehovovo obličje‘?

◻ Kateri velik razlog za veselje je mogoče razvideti iz izpolnitve Zaharija 8:23?

[Slika na strani 18]

Lani so Jehovove priče porabili 1.150,353.444 ur za pogovor z ljudmi o Božjem kraljestvu