Kdaj jo berejo in kako jim to koristi

Zgodaj zjutraj

Zakonca, oba hodita na delo, sta se odločila, da bosta zjutraj vstajala vsaj deset minut prej, zato da bosta, predno odhitita od doma, lahko skupaj brala Biblijo. Tako se potem med potjo lahko o prebranem pogovarjata, kar obema koristi.

Starešina iz Nigerije bere Biblijo s svojo družino po programu za Teokratično šolo oznanjevanja. Vsak dan, navadno zjutraj, potem ko pregledajo dnevni stavek, preberejo še del čtiva, ki je tisti teden na programu. Čtivo berejo otroci, in to vsak nekaj. Otroke nato tudi povabi, naj o prebranem kaj vprašajo.

Gospodinja iz Japonske že vse od leta 1985 vsako leto prebere Biblijo. Bere jo vsak dan ob petih zjutraj, od 20 do 30 minut. O tem, kako ji to koristi, pravi: »Okrepilo mi je vero. Pomaga pa mi tudi osredotočati se na rajsko upanje in pozabiti na bolezen.«

Sestra, ki je že 30 let pionirka in ima moža, ki ni Priča, vstane vsako jutro ob petih, zato da bere Biblijo. Po svojem programu mora vsakič prebrati približno štiri strani iz Hebrejskih spisov, poglavje iz Krščanskih grških spisov in vrstico iz Pregovorov. Biblijo prebere enkrat letno že od leta 1959. Takole pove: »Rezultat tega je zavest, da me ima Jehova rad [. . .]. Poleg tega me to spodbuja, tolaži, pa tudi graja.« In pridene: »Ko berem Biblijo, se počutim, kakor da Jehova vsak dan znova da zagon mojemu življenju.«

Sestra, ki je spoznala resnico v državi, kjer je dejavnost Jehovovih prič prepovedana, ima poleg tega še moža, ki nasprotuje njenemu prepričanju. Zato lahko Biblijo bere od ponedeljka do petka, med 6. in 7. uro zjutraj. To ji daje notranjo moč. O tem, kako branje nanjo vpliva, pravi takole: »Naučimo se ljubiti Jehova in Jezusa ter živeti srečno, tudi s problemi in težavami, saj vemo, da se Jehovove obljube ne bodo izjalovile.«

Neka sestra se je po Pionirski šoli odločila, da bo poslušala nasvet, ki ga je v šoli dobila, in sicer, naj branje Biblije postane vsakdanja navada. Sprva ji je to uspevalo med 5. in 6. uro zjutraj. Ko pa je zamenjala službo, to ni bilo več mogoče. Zato je branje prestavila na čas med 21. in 22. uro zvečer. Sama pove, da je, tudi kadar so nastopile kakšne druge ovire, »urnik prilagajala okoliščinam«.

Čez dan

Telesni sestri, ki sta članici brazilske betelske družine, imata navado, da vsak dan po kosilu približno 20 minut skupaj bereta Biblijo. Prebrali sta jo že kakih 25-krat, pa kljub temu pišeta: »Vedno najdeva kaj novega, zato nama branje Biblije nikoli ne postane dolgočasno.«

Samska sestra iz Japonske je ugotovila, da Svetega pisma, kljub temu da je bila vzgojena kot Priča, še ne pozna dobro. Zato se je, ko je postala pionirka, odločila, da bo redno brala Biblijo. Čtivo, ki je po programu za Teokratično šolo oznanjevanja, prebere med potjo, ko se enkrat tedensko vozi na zdravljenje v bolnišnico. Pozneje pa doma to še razišče. Biblijo bere tudi proti koncu tedna, in sicer ima naslednji program: biblijske knjige bere po takšnem vrstnem redu, po kakršnem so se pisale.

Neki trinajstletni fant je Biblijo prebral že trikrat. Zdaj ko jo je začel brati znova, prebere iz nje vsak dan, ko pride iz šole, po eno poglavje. Sam pravi, da mu je to pomagalo »še bolj vzljubiti Jehova«.

Neki Pričevalec, ki je zelo zaposlen, saj hodi na delo, poleg tega pa je tudi starešina, mož in oče, Biblijo posluša s kasete med potjo, ko se vozi z vlakom na delo. Doma pa potem vse to še prebere.

Pionirka iz Francije pa posluša Biblijo s kasete, ko pripravlja obroke, med vožnjo, ko je v težavah ali pa kar za zabavo. Poleg tega jo tudi bere.

Enaindvajsetletni pionir iz Japonske se spominja, kako je mati od njega zahtevala, da je vsak dan zaužil nekaj duhovnega. Tako že od svojega tretjega leta bere Biblijo vsak dan, ne pa vedno ob istem času. Postavil si je za cilj, da potem ko prebere odlomek, ki si ga je za tisti dan določil, še enkrat prebere ključne vrstice, nato pa v nekaj minutah v mislih ponovi prebrano.

Neka druga Priča, pionirka, je v zadnjih dvanajstih letih Biblijo prebrala že kakih desetkrat. Ker ima nevernega moža, jo bere popoldan.

Zvečer

Starešina iz Japonske, ki je redni pionir, že osem let bere Biblijo vsak večer, predno gre spat. Sam pove takole: »Zlasti so mi pri srcu svetopisemski stavki, ki povedo, kako Jehova misli, obvladuje položaj in kaj občuti. To, da sem o teh stavkih razmišljal, mi je pomagalo privzeti Jehovovo mišljenje ter priskočiti na pomoč krščanskim bratom in sestram ter svojim družinskim članom.«

Starešina iz Francije bere Biblijo vsak večer eno uro že od leta 1979. Pogosto ima pred sabo za primerjavo pet ali šest prevodov. Pravi, da mu je to natančno branje pomagalo sprevideti, »kako naj biblijsko spoznanje uporablja v vsakodnevnih okoliščinah«. To ga je tudi usposobilo, da je učinkovitejši, ko svetuje iz Svetega pisma.

Brat iz Nigerije ima že 28 let navado, da zvečer prebere svetopisemski stavek iz brošure Dnevno pregledovanje Svetega pisma, ki je na sporedu za naslednji dan. Nato prebere iz Biblije še poglavje, iz katerega je ta stavek vzet. To navado je obdržal tudi potem, ko se je poročil. Le da poslej to gradivo bere in o njem razpravlja s svojo ženo.

Najstnica, katere starši niso Priče, se je navadila, da vsak večer pred spanjem bere pet do deset minut. Zanjo so to dragocene minute. Pred in po branju tudi moli. Njen cilj je izvedeti, kakšno sporočilo je Jehova narekoval vsakemu od biblijskih pisateljev.

Poročen brat, ki služi v Betelu, pravi, da je v zadnjih osmih letih vsako leto prebral Biblijo. Bere jo zvečer pred spanjem, dvajset do trideset minut. Ugotavlja, da tudi če je še tako utrujen, ne more zaspati, če prej ne bere Biblije. Vstati mora in poskrbeti za to duhovno potrebo.