,En list lahko predre temino kakor zvezda‘

DANES so prevodi Svetega pisma skoraj vsesplošno dostopni. Toda boj za Biblijo je bil pogosto vprašanje življenja in smrti.

V knjigi Fifteenth Century Bibles [Biblije petnajstega stoletja] je Wendell Prime zapisal: »Trideset let po iznajdbi tiska je v Španiji inkvizicija izvedla docela uspešno operacijo. Kaznovala je 342.000 ljudi, od teh jih je v Španiji 32.000 žive sežgala. Biblija je bila tista, zaradi česar so bili pahnjeni v plamene mučeništva. Enako strašen je bil ta uničevalni stroj v Italiji, tako na severu kakor jugu. Nadškofi so bili s pomočjo inkvizicije uničujoč ogenj, tako za Biblije kakor njene bralce. Neron je nekaj kristjanov naredil za luči na svetu tako, da jih je zažgal — zašil jih je v vreče, prelil s katranom in jih uporabil kot sveče, ki so razsvetljevale prizorišče njegovih orgij. Ulice evropskih mest pa so zažarele zaradi kresov, ki so jih naredili iz Biblij. Toda Biblije niso kakor bralci, ki se jih je lahko osiromašilo, razgalilo, mučilo, pohabilo in izgnalo. Celo en sam preživeli list, lahko predre črnino temine kakor zvezda.« (Podčrtano v navedku.)

To, o čemer je pisal pisec Prime, se je pravzaprav zgodilo biblijski strani, katere kopijo vidite tu. Gre za kolofonsko stran, torej sklepno stran v knjigi, kjer so podatki o prevajalcu. Vzporedna stolpca na vrhu so sklepne vrstice Apokalipse oziroma knjige Razodetja.

O tej knjigi The Cambridge History of the Bible navaja: »Katalonski prevod Biblije Bonifacia Ferrera je bil natisnjen v Valenciji leta 1478; vse razpoložljive izvode je inkvizicija uničila še pred letom 1500, ohranil se je le en list, ki je sedaj v španskem društvu ameriške knjižnice.« (Podčrtano v navedku.)

Wendell Prime je še zapazil: »Za prestrašene duhovnike so bile dobre edinole sežgane Biblije. Ti sveti ognji bi bili še pogostejši in svetlejši, če bi bilo več goriva. Marsikje kresov iz Biblij ni bilo le zato, ker je bila oblast tako čuječa, da za sežig ni ostala niti ena Biblija.« Kljub tako silnim naprezanjem, da bi izkoreninili Biblije, namenjene navadnim ljudem, pa so mnogi primerki ubežali uničenju. Prime je še dodal: »Biblije so se ohranile tako, da so jih s seboj odnesli izgnanci ali tako, da so jih skrivali kakor dragoceno kamenje in metale v času nadlog in nevarnosti.«

Božji prerok Izaija je pisal: »Vse meso je trava [. . .] Trava sahne, cvetica vene, a beseda Boga našega ostane vekomaj!« (Izaija 40:6, 8). Skozi stoletja je mnogo ljubiteljev Biblije in pogumnih prevajalcev mnogo tvegalo ter marsikaj pretrpelo zaradi Božje Besede. Vseeno pa zgolj človeška prizadevanja ne bi nikdar zagotovila njene ohranitve. Za to se imamo zahvaliti Avtorju Biblije, Jehovu.

[Navedba vira slike na strani 7]

Z dovoljenjem: Hispanic Society of America, New York