Boljši svet — samo sanje?

ČE BI bil sledilec mazdaizma, kakršnega je oznanjal iranski prerok Zoroaster, bi čakal na dan, ko se bo zemlja povrnila k svoji prvotni lepoti. Če bi živel v stari Grčiji, bi si verjetno srčno želel priti na idilične Otoke blaženosti ali da bi videl vrnitve zlatih časov, ki jih je opisoval pesnik Heziod v osmem stoletju pr. n. š. Indijanci Guaraní v Južni Ameriki morda še vedno iščejo Deželo brez zla. Kdor pa živi v našem času, nemara upa, da bo svet izboljšala kakšna politična ideologija ali sodobna ekološka osveščenost.

Zlati časi, Otoki blaženosti, Dežela brez zla — to so le nekatera od mnogih imen, ki opisujejo isto hrepenenje, upanje na boljši svet.

Ta svet, naš svet, prav gotovo ni idealen. Vse več je brutalnega kriminala, bratomornih vojn z nezaslišanim nasiljem, genocida, brezbrižnosti do trpljenja drugih, revščine in lakote, nezaposlenosti in pomanjkanja vzajemnosti, ekoloških problemov, neozdravljivih bolezni, ki pestijo milijone — seznam današnjih tegob je videti brezkončen. Italijanski novinar je o vojnah, ki se bijejo v teh dneh, rekel: »Vprašanje, ki se zastavlja kar samo od sebe, je: Ali ni sovraštvo najmočnejše čustvo našega časa?« Ali bi bilo, če razmislimo o stanju, realistično težiti za nečim drugačnim, boljšim? Ali so takšna prizadevanja le koprnenje po idealnem svetu, neuresničljivih sanjah? Ali živimo v najboljšem možnem svetu?

Takšna razmišljanja niso nova. Človek že stoletja sanja o svetu, v katerem bi vladala harmonija, pravica, blaginja in ljubezen. V tem času so številni filozofi dodelali svoje zamisli o idealni državi, o boljšem svetu. Na žalost pa nihče od njih ni bil zmožen pojasniti, kako to uresničiti.

Ali nas ta stoletja star seznam sanj, utopij in človekovih teženj po boljši družbi kaj nauči?

[Slika na strani 3]

Ali je to najboljši možni svet?