Ali sanje lahko napovedujejo prihodnost

ČLOVEŠTVO se za sanje že od nekdaj zelo zanima. Egipčani so, da bi jih razložili, pisali knjige z izčrpno vsebino, Babilonci pa so imeli svoje razlagalce sanj. Med Grki je bilo za bolnike običajno, da so spali v Asklepijevih svetiščih, da bi v sanjah dobili zdravstvene napotke. V drugem stoletju našega štetja je Artemidor napisal knjigo, v kateri je razložil sanjske simbole. Ta je podlaga številnim knjigam, ki so jih od tedaj izdali. Človek si še danes prizadeva razložiti sanje; toda ali nam te v resnici lahko dajo vpogled v prihodnje dogodke?

Da bi sanje lahko napovedovale prihodnost, mora nanje vplivati neka višja sila. V Bibliji lahko najdemo veliko primerov, v katerih je Bog priskrbel prav to. Svojim služabnikom, pa tudi nekaterim, ki ga niso častili, je dal preroške sanje. V Jobovi knjigi 33:14–16 pravzaprav piše: ,Bog govori [. . .] v sanjah, v nočni prikazni, kadar trdno spanje objema ljudi, ko dremljejo na ležišču: tedaj odpira uho ljudem.‘

To je naredil v Jožefovih dneh v primeru egiptovskega faraona, ki je živel več kot 1700 let pred našim štetjem. Faraonove sanje lahko najdemo v Prvi Mojzesovi knjigi 41:1–7, v vrsticah od 25. do 32. pa Jožef razlaga, da napovedujejo sedem let, ko bo »velika obilost po vsej Egiptovski deželi«; zatem bo sedem let lakote. Jožef je faraonu še pojasnil: »Kar hoče Bog storiti, je pokazal Faraonu.« (1. Mojzesova 41:28) Sanje so bile preroške, zato so se tudi uresničile.

Nekaj podobnega je doživel neki pomemben babilonski kralj. Nebukadnezar je namreč imel sanje, ki so ga močno vznemirjale, vendar se jih ni mogel spomniti. Tako je poklical čarodeje, da bi mu jih odkrili in razložili. To pa je bila zahteva, ki je niso mogli spolniti. (Daniel 2:1–11)

Bog, ki je dal kralju tiste sanje, je zato usposobil preroka Daniela, da jih je razodel ter razložil. Daniel 2:19 pravi: »Nato je bila Danielu v ponočni prikazni razodeta tista skrivnost.« Daniel je sanje pripisal Bogu: »Skrivnosti, za katero je kralj vpraševal, ne morejo kralju oznaniti modrijani, rotilci, pismouki in čarodeji. Ali Bog je v nebesih, ki razodeva skrivnosti, in on je oznanil kralju Nebukadnezarju, kar se zgodi v poslednjih dneh.« (Daniel 2:27, 28)

Bog je včasih po sanjah dal svojim ljudem navodila, drugič jim je zagotovil božansko naklonjenost ali pa jim pomagal razumeti, kako jih podpira. Jakobu je denimo po sanjah razodel svoje priznanje. (1. Mojzesova 48:3, 4)

Ko je Jožef, Jezusov očim, odkril, da je Marija noseča, se je odločil, da se bo ločil od nje. Nato je bil v sanjah poučen, naj tega ne stori. V Matevževem evangeliju 1:20 pravi: »Ko je to premišljeval, glej, prikaže se mu v spanju angel Gospodov, rekoč: Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti k sebi Marije, žene svoje; kajti kar se je v njej zarodilo, je od svetega Duha.« Kasneje je bil v sanjah posvarjen: »Prikaže se angel Gospodov Jožefu v spanju, rekoč: Vstani in vzemi dete in mater njegovo, pa beži v Egipt.« (Matevž 2:13)

Sanje, ki niso od Boga

Razlaganje sanj je bilo za ljudi, ki niso bili del Božjega naroda, običajno. To dejstvo kaže, da sanj na splošno ne moremo jemati za zanesljive razodevalce prihodnosti. V dneh Božjega preroka Jeremija so lažni preroki govorili: »Sanjalo se mi je, sanjalo!« (Jeremija 23:25) Njihov namen je bil zavesti ljudi v mišljenje, da po njih govori Bog. Jeremija je bil navdihnjen, da je glede teh sanjavcev dejal: »Tako pravi GOSPOD nad vojskami, Bog Izraelov: Naj vas ne varajo vaši proroki, ki so med vami, in vedeži vaši; in ne poslušajte svojih sanj, ki si jih sami radi sanjate. Zakaj krivo vam oni prorokujejo v mojem imenu [. . .], govori GOSPOD.« (Jeremija 29:8, 9)

Ti krivi preroki so bili »vedeži«, torej so na njihove sanje lahko vplivale hude duhovne sile, da bi varale ljudi. To nakazuje tudi izjava v Zahariju 10:2: »Hišni maliki so govorili prazne reči in vedeževalci so videli laži; in govore lažnive sanje.«

Hudič je vrhovni slepar, ki že tisoče let uporablja verske voditelje, ki lažno trdijo, da jim Bog govori po vizijah in sanjah, prav tako kot so to delali krivi preroki v Jeremijevih in Zaharijevih dneh. Glede takih je biblijski pisec Juda kristjanom v prvem stoletju pisal: »Kajti priplazili so se neki ljudje, zdavnaj naprej zapisani za to sodbo, brezbožni, ki milost Boga našega krivo rabijo v razuzdanost in taje edinega Vladarja in Gospoda našega, Jezusa Kristusa.« Ti možje so se, kot bi rekli, ,vdajali praznim sanjam‘. (Juda 4, 8)

Preverjajte trditve

Nekdo morda trdi, da mu je Bog govoril v sanjah ali pa da so se mu uresničile sanje o prihodnjih dogodkih; toda to še ni zadosten razlog, da bi mu verjeli in ga slepo poslušali. Bodite pozorni na napotke, pisane Izraelcem, ki jih lahko najdemo v Peti Mojzesovi knjigi 13:1–3, 5: »Ako vstane sredi tebe prorok ali kdor ima sanje in ti pokaže znamenje ali čudež in se zgodi tisto znamenje ali čudo, za katero ti je pravil, rekoč: Pojdimo za drugimi bogovi, katerih nisi poznal, in služimo jim! ne poslušaj besed takega proroka ali tistega, ki ima sanje; [. . .] tisti prorok pa ali tisti sanjač mora umreti.« Bog je takim dovolil lažno govoriti v preizkus zvestovdanosti svojega ljudstva.

Namesto da slepo verjamemo trditvam karizmatičnih sanjavcev, bomo ravnali modro, če bomo le-te preizkusili in se tako ognili prevari nevidnega vrhovnega sleparja, ki »zapeljava vesoljni svet«. (Razodetje 12:9) Kakšna pa je zanesljiva metoda preizkušanja takih trditev?

Božanski vodnik do resnice je Božja napisana Beseda. Jezus Kristus je glede nje dejal: »Tvoja beseda je resnica.« (Janez 17:17) Ta pa nas v Prvem Janezovem listu 4:1 opominja: »Ljubljeni, ne verujte vsakemu duhu [navdihnjeni izjavi, NW], ampak presojajte duhove [navdihnjene izjave, NW], ali so iz Boga; ker mnogo lažnivih prorokov je prišlo na svet.« Če bomo njihove trditve, filozofijo in dejanja natančno primerjali z Biblijo, bodo z njo v nasprotju. Pri ugotavljanju resničnosti je odločilna Božja Beseda.

Ali si sanjavec lasti posebno znanje, v resnici pa se ukvarja z vedeževanjem in spiritističnimi praktikami? Če da, potem ga Božja Beseda obsoja. »Naj ne bo med vami nikogar, [. . .] ki vedežuje, ali tolmači znamenja, ali vražari, ali čaruje, ne nobenega zaklinjalca, ne nikogar, ki se posvetuje z duhom pokojnih ali z vedežnim duhom ali izprašuje mrtve. Zakaj gnusoba je GOSPODU, kdorkoli dela kaj takega.« (5. Mojzesova 18:10–12)

Če zatrjuje, da je v njem duša, ki ne bo umrla, nasprotuje Božji Besedi, ki jasno pove: »Duša, ki greši, umrje.« (Ezekiel 18:4) Ali se povišuje in zbira osebne privržence? V Matevževem evangeliju 23:12 beremo opozorilo: »Kdor se pa povišuje, bo ponižan.« In v Dejanjih apostolov 20:30 se kristjane svari: »Izmed vas samih vstanejo možje, ki bodo govorili popačene nauke, da bi potegnili učence za seboj.«

Ali sanjavec zagovarja nasilna dejanja? Jakobov list 3:17, 18 ga obsoja: »Modrost pa, ki je od zgoraj, je prvič čista, potem miroljubna, nežnočutna, dovzetna, polna usmiljenja in dobrega sadu, dvoma prosta, brez hinavščine. Sad pravičnosti pa se seje v miru njim, ki napravljajo mir.« Ali teži za politično oblastjo ali vplivom v svetu? Božja Beseda ga ostro obtožuje: »Kdorkoli [. . .] hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.« Biblija torej razkrinkava vse, kar je lažnega. (Jakob 4:4)

Nekdo morda sanja o smrti kakega družinskega člana ali prijatelja zato, ker ga zanj skrbi. Če ta človek umre prav na noč, ko so se sanje pojavile, to samo po sebi še ne pomeni, da so le-te bile preroške. Na vsake take sanje, ki se uresničijo, pride stotine drugih, ki se ne.

Bog je v preteklosti, ko se je še pisala njegova Beseda, po sanjah razodeval preroške dogodke in dajal napotke, danes pa to ni več potrebno. Napisana Beseda vsebuje vsa Božja navodila, ki jih človeštvo zdaj potrebuje, in njene prerokbe so povezane z dogodki več kot tisoč let v prihodnost. (2. Timoteju 3:16, 17) Lahko smo torej prepričani, da nam Bog prihodnjih dogodkov ne naznanja v sanjah, ampak so te zelo pomembna možganska dejavnost, potrebna za ohranitev duševnega zdravja.

[Slika na strani 7]

Faraonu so prihodnost pokazale sanje, nam pa jo osvetljuje Božja Beseda