Ali se je Jezus rodil v snegu

»OBILICA snega hromi Jeruzalem« in »Snežni zameti vznemirjajo sever države«. Takšni in podobni naslovi so leta 1992 postali izraelskim bralcem časopisa The Jerusalem Post nekaj vsakodnevnega, kar dokazuje, da je to bila v tem stoletju ena najhujših zim v Izraelu.

Januarja je bil vrh gore Hermon prekrit s sedmimi do dvanajstimi metri snega, pomlad pa je bila še daleč. Od Golanske planote in Gornje Galileje, čez Jeruzalem in bližnji Betlehem (kot lahko vidite na naslovnici), še celo na jugu, v Negevu, je izraelski vsakdan vedno znova ohromil puhast, rahel, a vendar obilen sneg. V enem od člankov časopisa The Jerusalem Post je pisalo: »Včerajšnje obilne snežne padavine so uspele doseči to, kar prejšnji teden ni uspelo celi plohi raket katjuša; omrtvičile so naselja, njihove prebivalce pa prisilile, da so ostali na varnem v svojih domovih.«

Ostra zima pa ni povzročila veliko nevšečnosti samo ljudem v mestih. Poročali so, da je ponoči, ko je temperatura padla pod ničlo, zmrznilo več sto krav in telet, in na tisoče piščancev. In kot da sneg ne bi bil zadosti, je svoj davek pobral še močan ledeni dež. Nekega dne je dva mlada pastirja, ki sta si očitno na vse kriplje prizadevala rešiti večje število svojih ovac, zajetih v hudem nalivu, odplavilo, tako da sta v močnem toku utonila.

Četudi to ni bila zima, značilna za Srednji vzhod, je izraelska revija Eretz poročala: »Meteorološki podatki, ki so jih v Izraelu zbirali in zapisovali preteklih 130 let razkrivajo, da je sneg v Jeruzalemu dosti bolj običajen pojav, kot bi morda pričakovali . . . Med letoma 1949 in 1980 je bilo v Jeruzalemu štiriindvajset sneženih zim.« Toda ali so ti podatki samo stvar meteorološke in splošne razgledanosti ali pa pomenijo nekaj določnega tudi za preučevalce Biblije?

Kakšen pomen imajo za preučevalce Biblije

Mnogi ljudje si, ko razmišljajo o Jezusovem rojstvu, v misli prikličejo ganljiv prizor z jaslicami, kakršnega nam običajno slikajo ob božiču. Mali Jezus leži toplo zavit, pod budnim očesom svoje matere, pokrajina pa je nežno odeta v snežno odejo. Ali se ta splošno razširjena slika sklada z biblijskim opisom tega zgodovinskega dogodka?

Biblijski pisatelj Luka je zapisal skrbno dokumentirano pripoved o Jezusovem rojstvu: »Prav v tistem kraju so pastirji prenočevali pod milim nebom in se čez noč vrstili na straži pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova svetloba jih je obsijala, da so se zelo prestrašili. Angel pa jim je rekel: ,Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu [Betlehemu] rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. Po tem znamenju ga boste spoznali: našli boste dete, povito v plenice in položeno v jasli.‘ In v hipu je bila pri angelu množica nebeških zborov, ki je hvalila Boga in govorila: ,Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.‘ « (Luka 2:​8-14, EI)

Če bi to pripoved prebrali današnjemu povprečnemu Izraelcu in ga vprašali kdaj v letu bi se torej lahko Jezus rodil, bi verjetno odgovoril, da »nekje med aprilom in oktobrom«. Zakaj pa? Odgovor je preprost. Obdobje med novembrom in marcem je v Izraelu mrzlo in deževno, 25. december pa je seveda pozimi. Pastirji prav gotovo ne bi prenočevali pod milim nebom in stražili svoje črede. Če pomislite na poročila na začetku tega članka, potem ni težko razumeti zakaj. Betlehem, Jezusov rojstni kraj, leži dokaj visoko, le nekaj kilometrov stran od Jeruzalema. Tudi takrat, ko vreme ni tako ostro, so zimske noči tukaj zelo mrzle. (Miha 5:​1, v NW 5:2; Lukež 2:15)

Pogled v zgodovino, v čas Jezusovega rojstva, nam osvetli dejstvo, da Jezus ni bil rojen v decembrskem snegu. Jezusova mati Marija je morala kljub visoki nosečnosti potovati iz Nazareta, kjer je bila doma, v Betlehem. Z Jožefom sta morala tja zaradi popisa prebivalstva, ki ga je bil odredil rimski cesar Avgust (Lukež 2:​1-7). Judovska srenja, ogorčena zaradi rimske oblasti in velikih davščin, se je že tako nagibala k uporu. Zakaj bi jo Rim čisto brez potrebe dražil z zahtevo, naj velika večina potuje po večidel grdem in celo zahrbtnem zimskem vremenu in to samo zato, da bodo popisani? Ali ni bolj logično, da je popis moral biti v obdobju, ki je primerno za potovanje, kot je to na primer pomlad ali jesen?

Izračunavanje, ki temelji na Bibliji

Zgodovinski in naravni dokazi izključujejo december ali katerikoli drugi zimski mesec kot takšnega, ki bi ustrezal pripovedi o Jezusovem rojstvu. Poleg tega sama Biblija po prerokbah odkriva, v katerem letnem času je bil Jezus rojen. Kje pa to stori?

V 9. poglavju Danijelove knjige najdemo eno najbolj nazornih prerokb o Mesiju. Opisuje tako njegov prihod kakor njegovo nasilno smrt, ki je bila odkupna žrtev, s katero je dosegel spravo za greh in postavil temelj, po katerem bo poslušno človeštvo doseglo »večno pravičnost« (Danijel 9:​24-27, EI; primerjajte Matevž 20:28). Po tej prerokbi naj bi se vse to dopolnilo v obdobju sedemdesetih letnih tednov, začetek pa seže v leto 455 pr. n. š., ko je bil izdan ukaz o pozidavi Jeruzalema (Nehemija 2:​1-11).a Iz časovne razdelitve v tej prerokbi spoznamo, da naj bi Mesija nastopil na začetku sedemdesetega letnega tedna. To se je zgodilo leta 29 n. š., ko se je Jezus s krstom predstavil in uradno začel svojo mesijansko vlogo. »V polovici tedna«, ali po treh letih in pol, bo Mesija usmrčen, s tem pa bodo postale brezvredne vse žrtve iz mojzesovske postavine zaveze (Hebrejcem 9:​11-15; 10:​1-10).

Ta prerokba razkriva, da je Jezus javno deloval tri leta in pol. Jezus je umrl na pashalni dan, 14. nisana (po judovskem koledarju), spomladi 33 n. š. Po našem koledarju za to leto bi to bil 1. april (Matevž 26:2). Če odštejemo tri leta in pol, pridemo do njegovega krsta 29 n. š., nekje v začetku oktobra. Lukež nam pove, da je bil Jezus ob krstu star okoli 30 let (Lukež 3:​21-23). To pa bi pomenilo, da je bil Jezus rojen ravno tako nekje v začetku oktobra. Skladno z Lukeževo pripovedjo bi v tem letnem času pastirji še vedno »prenočevali pod milim nebom in se čez noč vrstili na straži pri svoji čredi« (Luka 2:​8, EI).

Od kod izvira

Glede na to, da dokazi o Jezusovem rojstvu kažejo na prve oktobrske dni, zakaj se potem proslavlja 25. december? The New Encyclopædia Britannica odkriva, da so to proslavljanje privzeli več stoletij po Jezusovem rojstvu: »V četrtem stoletju so proslavljanje Kristusovega rojstva, 25. decembra, privzeli v večini vzhodnih cerkva. V Jeruzalemu so proslavljanju božiča nasprotovali sicer malo dlje, kasneje pa so ga vendarle sprejeli.«

Zakaj pa so več stoletij po Kristusu ta običaj tako zlahka sprejeli za svojega tisti, ki se imajo sicer za kristjane? Naj nam The New Encyclopædia Britannica še malo osvetli vso zadevo: »Do povezave starih običajev z božičem je prišlo iz več razlogov, predvsem je šlo za naključno ujemanje proslave Kristusovega rojstva s poganskimi poljedelskimi in solarnimi obredi, ki so jih obhajali sredi zime. Za Rimljane so bile saturnalije (17. december) čas veseljačenja in medsebojnega obdarovanja. Petindvajseti december so imeli tudi za rojstni dan skrivnostnega iranskega boga Mitra, Sonca pravičnosti.«

Ali je bilo vse skupaj res zgolj »naključno ujemanje«? Kje pa! Zgodovinsko dejstvo je, da je v četrtem stoletju n. š., pod cesarjem Konstantinom, prišlo do bistvene spremembe v rimskem cesarstvu, ki se je iz preganjalca krščanstva spremenilo v pokrovitelja »krščanstva« kot sprejete religije. Ko je večina ljudi, ki so bili brez osnovnega znanja o pravem pomenu krščanstva, privzela to novo vero, so začeli s praznovanji sorodnih poganskih slavij, ki so jim dali na novo odkrita »krščanska« imena. Kateri dan bi potem lahko bil primernejši za praznovanje Kristusovega rojstva od 25. decembra, ki je bil že tako zaznamovan kot rojstni dan »Sonca pravičnosti«?

Ali je sploh pomemben

Skorajda ni moč dvomiti, da Jezusovi prvi sledilci, ki so izšli iz judovstva, njegovega rojstnega dne niso praznovali. Po Encyclopaedia Judaica »je bilo praznovanje rojstnega dne tradicionalnemu judovskemu obredju tuje.« Zgodnji kristjani prav gotovo ne bi privzeli takšnega praznovanja. Namesto praznovanja njegovega rojstva, bi spoštovali Jezusovo zapoved, naj se spominjajo njegove smrti, za katero so vedeli čisto točen datum: 14. nisan (Lukež 22:​7, 15, 19, 20; 1. Korinčanom 11:​23-26).

Stoletja pred Kristusom so bili Judje, takrat Božji izvoljeni narod, preroško posvarjeni glede konca svojega babilonskega izgnanstva: »Proč, proč, pojdite od ondod! Ničesar nečistega se ne dotikajte! Pojdite iz njegove srede, očistite se, ki nosite Gospodove posode!« (Izaija 52:​11, EI) Bili so pred vrnitvijo v svojo domovino, kjer naj bi ponovno uvedli čisto oboževanje Jehova. Zanje bi bilo nekaj neverjetnega, če bi privzeli nečiste poganske običaje in bogočastne navade, ki so jih spoznali v Babilonu.

Nič čudnega ni, da je ista naredba ponovljena kristjanom v Drugem pismu Korinčanom 6:​14-18. Namesto judovskega naroda, ki je zavrgel Kristusa, so predstavniki čistega bogočastja postali njegovi sledilci. Bili so dolžni pomagati drugim, da izidejo iz duhovne teme v svetlobo resnice (1. Petrov 2:​9, 10). Le kako bi mogli to delati, če bi Kristusovo učenje pomešali z običaji in prazniki, ki izhajajo iz poganstva?

Ne glede na to, kako zelo ljudem na splošno ugaja praznovanje »sneženega božiča«, je to ,dotikanje nečistega‘ (2. Korinčanom 6:17). Tisti, ki zares ljubi Boga in Kristusa, se ga mora ogniti.

Poleg dejstva, da izvira iz poganskih praznovanj, smo spoznali, da božič ne odgovarja resnici, saj je bil Jezus rojen oktobra. Pač, ne glede na sliko, ki bi si jo nekdo lahko naslikal, Jezus enostavno ni bil rojen v snegu.

[Podčrtne opombe]

[Slika na straneh 4, 5]

Pogled na zasneženi Jeruzalem z vzhodne strani

[Vir slike]

Slika: Garo Nalbandian

[Slika na strani 6]

Sneg ob Jeruzalemskem obzidju

[Slika na strani 7]

Kot kaže spodnja slika, se lahko pastirji zadržujejo ponoči s svojo čredo na skalnatih pobočjih samo v toplem obdobju

[Vir slike]

Slika: Garo Nalbandian