,Iščite Jehova, vsi krotki v deželi‘
»IŠITE Gospoda, vsi krotki po deželi, ki ste po njegovim povelji delali; išite pravičnosti, išite krotkosti, morebiti se bote skrili ob dnevu serda Gospodoviga.« (Sofonija 2:3, Wolfova Biblija)
Prerok Zefanija je te besede namenil ,krotkim v deželi‘ in jih spodbudil, naj ,iščejo krotkosti‘, da bi bili obvarovani ob ,dnevu srda Gospodovega‘. Torej nismo v dvomih, pogoj za preživetje je: krotkost. Toda zakaj?
Zakaj iskati krotkost
Biti krotak, pomeni biti blagega značaja, ne pa ošaben ali domišljav. Ta lastnost je tesno povezana z drugimi vrlinami, kot sta ponižnost in blagost. Krotki ljudje se dajo poučiti in so sprejemljivi za Božjo vzgojo, čeprav je ta morda trenutno boleča (Psalm 25:9; Hebrejcem 12:4-11).
Krotkost lahko ima le malo skupnega s človekovo izobrazbo ali njegovim položajem v družbi. Vseeno pa ljudje v svetu, ki so visoko izobraženi oziroma uspešni nagibajo k mišljenju, da so sposobni o vsem sami odločati, tudi o stvareh, kot je bogočastje. To jih lahko ovira dovoliti drugi osebi, da jih kaj nauči ali sprejeti nasvet in narediti potrebne spremembe v svojem življenju. Druge, ki so materialno bogati pa lahko zavede zmotno mišljenje, da je njihova varnost odvisna od materialnega imetja. Zato ne čutijo potrebe po duhovnem bogastvu iz Božje besede, Biblije (Matevž 4:4; 5:3; 1. Timoteju 6:17).
Razmislimo sedaj o pismoukih, farizejih in velikih duhovnikih Jezusovih dni. Ob neki priliki so poslali uradnike, naj aretirajo Jezusa. Ko so se vrnili brez njega, so jim farizeji rekli: »Ali ste tudi vi zapeljani? Je li kdo izmed prvakov sprejel vero vanj, ali izmed farizejev? Ampak ta druhal, ki ne pozna zakona; prokleti so!« (Janez 7:45-49) Povedano z drugimi besedami, so po njihovem bili lahko samo nevedni in neizobraženi tako naivni, da so verjeli Jezusu.
Nasprotno pa je resnica pritegnila nekatere farizeje, ki so celo branili Jezusa in kristjane. Med njimi sta bila Nikodem in Gamalijel (Janez 7:50-52; Dejanja apostolov 5:34-40). Po Jezusovi smrti je ,bila precejšnja množica duhovnikov pokorna veri‘ (Dejanja apostolov 6:7). Najboljši zgled je nedvomno apostol Pavel. Šolal se je pri Gamalielovih nogah in postal zelo izobražen in spoštovan zagovornik judovstva. Vendar pa se je pravočasno ponižno odzval pozivu Jezusa Kristusa in mu vneto sledil (Dejanja apostolov 22:3; 26:4, 5; Galatom 1:14-24; 1. Timoteju 1:12-16).
Vse to kaže, da ni pomembno, kdo je kdo ali kakšno stališče ima sedaj do biblijskega sporočila, zanj še vedno veljajo Zefanijeve besede. Kdor želi, da ga Bog potrdi ter vodi njegova beseda, mora biti krotak.
Ti, ki danes ,iščejo krotkost‘
Danes dobro vest o kraljestvu sprejemajo po vsem svetu milijoni ljudi. Jehovove priče vodijo vsak teden na njihovih domovih prek štiri milijone biblijskih poukov. Ti ljudje prihajajo iz različnih družbenih okolij ter živijo v različnih ekonomskih in družbenih razmerah. Eno pa imajo skupno. Vsi so dovolj ponižni, da sprejmejo biblijsko sporočilo, ki jim ga kdo predstavi na njihovem domu ali kje drugje. Trudijo se premagovati ovire na poti in zato dobro napredujejo. Ti so danes med ,krotkimi po deželi‘.
Za primer vzemimo Mario iz Mehike. Na univerzi je študirala pravo. Ker je dobila dediščino, je bila finančno preskrbljena. Zato je privzela nekatere zelo svobodomiselne zamisli ter, kot je sama dejala, postala »uporna, groba, gospodovalna in brezbožna«. »Mislila sem, da se z denarjem lahko reši vse in da Bog ni pomemben. Menila sem, da sploh ne obstaja,« se spominja Maria. »Zame je bila religija nekaj nesmiselnega in le družbena potreba,« je dodala.
Pozneje je njen bratranec postal Jehovova priča in opazila je, da se je spremenil. »Prej je bil težaven, zdaj pa je zelo miren in pošten,« je pojasnila Maria. »Sorodniki so zanj dejali, da je pridigar in, ker bere Biblijo, ne pije in ne teka več za drugimi ženskami. Zato sem želela, da pride in mi kaj prebere iz Biblije. Mislila sem, da bom tako mogoče le našla mir in spokojnost, kar sem si tako želela.« Rezultat je bil, da je Maria pričela preučevati Biblijo z zakonskim parom Prič.
Premagati je morala veliko stvari. Težko ji je bilo sprejeti biblijsko načelo poglavarstva in se podložiti svojemu možu. Kljub temu je korenito spremenila svoje življenje in vedenje. Priznala je: »Odkar so bratje stopili skozi moja vrata in mi prinesli Jehovovo pomoč, so v moj dom prišli sreča, spokojnost in Božji blagoslov.« Maria je danes predana in krščena Jehovova priča.
Še eno področje je, kjer ima krotkost ali pomanjkanje nje, pomembno vlogo, ko si prizadevamo za pravim čaščenjem. Pogosto je, da žena v družini sprejme resnico in želi služiti Bogu, mož pa ne. Mogoče se mož težko sprijazni z mislijo, da je še kdo, namreč Bog Jehova, kateremu mora zdaj žena biti podložna (1. Korinčanom 11:3). Neka žena iz Chihuahue (Mehika) je zaprosila za Biblijski pouk in kmalu je skupaj s sedmimi otroki sprejela resnico. Mož ji je sprva nasprotoval. Zakaj? Ni mu bilo všeč, da njegova družina hodi po hišah in ponuja biblijsko literaturo. Menil je, da je to zanj ponižujoče. Vseeno je družina vztrajala v svoji odločitvi, služiti Bogu. Mož je ščasoma uvidel vrednost sprejemanja te Božje priprave. Toda minilo je 15 let, da se je predal Jehovu.
V Mehiki je mnogo osamelih skupnosti, katerih prebivalci govorijo materin indijanski jezik in ohranjajo običaje. Biblijsko sporočilo seže tudi do teh ljudi in jim pomaga na višjo kulturno raven, saj se, medtem ko spoznavajo resnico, naučijo brati in pisati. Vendar pa dejstvo, da če so ljudje manj izobraženi ali imajo manj gmotnih sredstev, še ne pomeni, da bodo bolj sprejemljivi. Nekaterim pa včasih rasni ponos in močna privrženost izročilom prednikov povzročita, da težko sprejmejo resnico. Zato tudi tiste, ki sprejmejo resnico, v nekaterih indijanskih vaseh sovaščani pogosto nadlegujejo. Krotkost se torej kaže na več načinov.
Odzvati se s krotkostjo
Kaj pa vi? Se odzivate na resnico iz Božje besede? Ali pa vam je težko sprejeti nekatere biblijske resnice? Morda bi radi ugotovili, kaj vas ovira. Ali vas moti, da je večina ljudi, ki so sprejeli resnico preprostih? Mogoče vpliva ponos na vaše razmišljanje? Dobro bi bilo premisliti o besedah apostola Pavla: »Marveč kar je neumnega na tem svetu, to si je Bog izbral, da osramoti modre, in kar je slabotnega na tem svetu, to si je Bog izbral, da osramoti, kar je mogočnega; in kar je neimenitno na tem svetu in zaničevano, si je izbral Bog in to, česar ni, da uniči to, kar je: da se ne hvali nobeno meso pred obličjem Božjim.« (1. Korinčanom 1:27-29)
Ali bi odklonili zaklad samo zato, ker ste ga našli v skromni lončeni posodi? Seveda ne! Prav to si je izbral Bog, da bi nam predstavil svojo besedo resnice, ki rešuje življenje. Apostol Pavel je to takole izrazil: »Imamo pa ta zaklad v lončenih posodah, da bi bila preobilnost moči iz Boga in ne iz nas.« (2. Korinčanom 4:7) Krotkost in ponižnost nam bosta omogočili, da bomo videli pravo vrednost zaklada in ne samo ,lončenih posod‘ ali ljudi, ki nam ga prinesejo. Če bomo tako ravnali, se bo povečala verjetnost, da bomo ,dobili skrivališče ob dnevu GOSPODOVE jeze‘ in bomo med krotkimi, ki ,bodo podedovali zemljo‘ (Zefanija 2:3; Matevž 5:5).