Oznanjevalci Kraljestva poročajo
»Blagor človeku, ki najde modrost«
TA PREGOVOR se je izkazal za resničnega v Koreji, kjer je zdaj več kot 71.000 srečnih Jehovovih prič (Pregovori 3:13, EI). Pomislimo, kar 42 odstotkov teh služabnikov je v polnočasni službi! Naslednji doživetji odkrivata, da je srečen človek, ki išče pravo modrost.
Ženska iz Pusana je kar 16 let obiskovala eno od cerkva takoimenovanega krščanstva. Odkrila je toliko stvari, ki niso v soglasju s Svetim pismom, da je pričela razmišljati, da ni Boga. Po drugi strani ni mogla zanikati obstoja Boga, zato ga je iskreno prosila, naj ji pomaga najti pravo cerkev, seveda če takšna cerkev sploh obstaja. Tedaj se je nenadoma spomnila Jehovovih prič. Spomnila se je tudi, da jih cerkev prezira ter da svari vernike pred njimi, saj Jehovove priče ne verujejo v trojico, pekel in druge nauke takoimenovanega krščanstva. Morda pa so oni prava cerkev? Soseda ji je pomagala najti kraljestveno dvorano. Že naslednji dan je obiskala shod.
Presenetil jo je red, ki je vladal na shodu. Nikjer ni bilo nobenih fanatičnih krikov in čustvenega petja, kakršnega je bila vajena v cerkvi. Seznanila se je z Jehovovo pričo, ki jo je bila pripravljena poučevati iz Biblije. Prvi pouk je trajal več ur, saj je imela veliko vprašanj. Na drugem pouku je izjavila, da bo zapustila svojo cerkev ter postala Jehovova priča. Sestri je povedala, da je ni treba več poučevati, saj tako in tako obiskuje shode. Vendar ji je ta pojasnila, kako pomemben je osebni biblijski pouk poleg tega, da obiskuje shode. S tem se je strinjala, se ravnala po naučenem ter se sčasoma tudi krstila.
Zdaj je srečna, da je našla modrost pravega Boga Jehova ter upa, da bo večno živela v Božjem novem svetu.
Upokojen general spozna resnico
Žena armadnega generala se je krstila leta 1962. Mož ji je sprva nasprotoval, zatem pa se je umiril. V naslednjih 28 letih je več bratov skušalo preučevati z njim. Hoteli so mu zbuditi zanimanje za resnico. Obiskal je tudi nekaj shodov in kongresov, vendar je bil eden tistih, ki resnice niso resno jemali. Leta 1990 sta odšla z ženo na Japonsko, kjer sta obiskala območni kongres. Na tem kongresu je govore prvič pozorno poslušal. Presenetili so ga goreči govori, ki so razgalili krivo religijo. Odprli so mu oči, da je spoznal hinavščino takoimenovanega krščanstva. Nanj sta naredila vtis tudi red in sreča Božjega ljudstva na Japonskem. Isto je lahko opazoval že v Koreji. Ko se je vrnil v Korejo, je pričel resno preučevati Biblijo in končno se je krstil.
Kaj pa je naredil po krstu? Odpovedal se je položaju predsednika znanega turističnega hotela ter se pridružil ženi v polnočasni pionirski službi. Prepričan je, da je redna pionirska služba najboljša priložnost, da nadoknadi vse, kar je zamudil v preteklih 28 letih, ko je okleval.
Zdaj ve, da pregovor »blagor človeku, ki najde modrost«, velja tudi zanj!