Oznanjevalci kraljestva poročajo

»Bog ni pristranski«

PRED devetnajstimi stoletji je navdihnjeni apostol Peter rekel: »Bog ne gleda na lice [ni pristranski, NW], temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« (Dejanja apostolov 10:34, 35) Med Jehovovimi pričami so ljudje vseh ras in iz vseh verskih okolij. Hrepenijo po pravičnosti in se bojijo Boga. Vse te Jehova prisrčno sprejema v družbo novega sveta, kakor je na primer sprejel ženo iz Čada.

S svojo religijo ni bila zadovoljna. Pred leti je sprejela knjigo Uporabi svojo mladost za najboljše, ki so jo izdale Jehovove priče, in je cenila njene odlične nasvete. Z njo se je pričel biblijski pouk in niti enega ni izpustila. Ko pa je bila spodbujena, naj obišče shode v kraljestveni dvorani, se ni odzvala. Zakaj? Mož, ki ji sicer ni nasprotoval da preučuje, pa ji ni dovolil obiskati shoda v kraljestveni dvorani.

Ko je želela obiskati okrajni zbor, je Priča, ki je z njo preučevala, možu pokazala program in poudarila odlične nasvete, ki bodo predstavljeni. Ženi je dovolil iti, toda »samo enkrat«. Šla je in zelo uživala v programu. Ko je možu pojasnila, kaj vse se je naučila, ji ni več nasprotoval obiskovati drugih shodov. Ko je videla, da občino sestavljajo ljudje iz različnih etničnih skupin, ki pa zelo skrbijo drug za drugega, je to nanjo naredilo vtis. Kasneje je obiskala območni kongres in prevzelo jo je, ko je videla svoje otroke sedeti v naročjih Prič iz drugih držav. Priče so z otroki delile hrano in ravnale z njimi kakor bi bili njihovi. To je bila zanjo prelomnica.

Nasprotovanje se je zopet pojavilo. Čeprav je bila po naravi plašna, je na shodih začela odgovarjati, ter je kljubovala negativnim pripombam sorodnikov in sosedov. Že mnogo let je živela z možem, a združena sta bila le na podlagi tradicionalnega sporazuma. Kako naj možu pove, da bi se zakonito poročila? Po iskreni molitvi k Jehovu, je govorila z možem. Rekel je, da bo o tem premislil. Končno je pristal na zakonito poroko.

Veliko problemov je povzročala moževa sestra, ki je živela z njima, toda mož je vedno bil na ženini strani. Na obisk je prišel še možev oče. Sinu je ukazal, naj se loči od žene, ker je spremenila vero. Rekel mu je, da mu bo plačal ceno za nevesto, za »veliko boljšo ženo«. Toda sin je odgovoril: »Ne, tega ne bom storil. Dobra žena je. Če želi ona oditi, je to druga stvar, toda jaz ji ne bom rekel naj gre.« Žena je bila do tasta zelo prijazna, zato se je sramoval svojega vedenja. Ko se je vrnil v svojo vas, pa je kljub temu pisal sinu, da mu daje ultimat. Rekel mu je, da se ga bo odrekel, če svoje žene ne bo odslovil. Tudi tokrat je sin ostal zvest ženi. Predstavljajte si ženino veselje, ko je videla, kako odločno se je mož postavil.

Njuna majhna sinova rada spremljata mater v kraljestveno dvorano. Ko sta videla, da vsi bratje, ki imajo govore, nosijo kravate, sta zanju celo prosila očeta. Zdaj je ta žena krščena sestra.

Je ena od 345 srečnih Prič v Čadu, ki razglašajo dobro vest o Jehovovem kraljestvu in so hvaležni, da pravi »Bog ni pristranski«.