»Preišči me, o Bog«

»Preišči me, o Bog, spoznaj moje srce . . . in vodi me po večni poti.« (PSALM 139:23, 24, J. Krašovec)

1. Kako Jehova ravna s svojimi služabniki?

VSI bi radi, da so drugi z nami razumevajoči, da upoštevajo naše razmere, nam pomagajo, kadar nam spodrsne, in ne zahtevajo od nas več, kakor zmoremo. Bog Jehova tako ravna s svojimi služabniki. V Psalmu 103:14 piše: »Kajti on pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.« In Jezus Kristus, ki je popolnoma odseval svojega očeta, je ljubeče vabil: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil. Sprejmite moj jarem nase [ali: pridite v jarem z menoj] in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste spokojnost svojim dušam; kajti moj jarem je znosen in moje breme je lahko.« (Matej 11:28-30, EI)

2. Primerjaj Jehovovo in človeško stališče do a) Jezusa Kristusa, b) Kristusovih sledilcev.

² Jehova pogosto precej drugače gleda na svoje služabnike kakor ljudje. On opazuje zadeve z drugačnega stališča in upošteva dejavnike, o katerih drugi morda nič ne vedo. Ko je Jezus Kristus hodil po zemlji, je bil »zaničevan . . . in preziran«. Tisti, ki niso verovali, da je Mesija, ,ga niso nič čislali‘ (Izaija 53:3; Lukež 23:18-21). Toda za Boga je bil »[Božji] ljubljeni Sin«, kateremu je rekel: »Zelo sem te vesel.« (Luka 3:22, EI; 1. Petrov 2:4) Med sledilci Jezusa Kristusa so bili ljudje, ki so jih drugi zaradi revščine in mnogih stisk prezirali. V očeh Jehova in njegovega sina pa so takšni lahko bogati (Rimljanom 8:35-39; Razodetje 2:9). Zakaj ta razlika v mnenjih?

3. a) Zakaj Jehova pogosto gleda na ljudi drugače kakor ljudje? b) Zakaj je nujno, da se preiščemo, kakšna osebnost smo?

³ Jeremija 11:20 odgovarja: »Gospod . . . preiskuje obisti in srca.« (EI) On vidi v našo notranjost, tudi tiste značilnosti naše osebnosti, ki so drugim skrite. Pri preiskovanju pazi predvsem na lastnosti in nagnjenja, ki so bistvena za dober odnos z njim in nam trajno koristijo. To spoznanje nas navdaja z zaupanjem in treznostjo hkrati. Ker je Jehova pozoren na našo notranjost, je pomembno, da se preiskujemo, kakšni smo, da bi se izkazali osebe, kakršne si on v svojem novem svetu želi. Njegova Beseda nam pomaga pri takšni preiskavi (Hebrejcem 4:12, 13).

Kako dragocene so Božje misli!

4. a) Kaj je navedlo psalmista, da je izjavil, da so Božje misli zanj dragocene? b) Zakaj bi morale biti dragocene tudi za nas?

⁴ Psalmist David je po razmišljanju o širini in globini Božjega poznavanja njegovih služabnikov pa o Božji posebni sposobnosti, da jim vselej pomaga, kakor koli je potrebno, napisal: »Zatorej kako so mi dražestne misli tvoje!« (Psalm 139:17a) Te misli, razodete v njegovi pisani Besedi, so mnogo višje od česar koli človeškega, vseeno kako sijajne so videti nekatere človeške zamisli (Izaija 55:8, 9). Božje misli nam pomagajo, da ostanemo osredinjeni na resnično pomembne reči v življenju ter goreče služimo Bogu (Filipljanom 1:9-11). Razodevajo nam, kako na reči gledati kakor Bog. Pomagajo nam, da smo do sebe pošteni in si priznamo, da smo takšni, kakršni v resnici smo v srcu. Ali si voljan napraviti to?

5. a) Kaj naj po Božji Besedi ,čuvamo bolj kakor vse‘? b) Kako nam koristi biblijski zapis o Kajnu? c) Kako nam mojzesovska postava, čeprav nismo pod njo, pomaga razumeti, kaj ugaja Jehovu?

⁵ Ljudje smo nagnjeni k temu, da preveč poudarjamo zunanjost, toda Sveto pismo nam svetuje: »Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje.« (Pregovori 4:23) Biblija nam pri tem pomaga z navodili in z zgledi. Pripoveduje nam, da je Kajn mehanično daroval žrtev Bogu, v srcu pa je gojil zamero in pozneje sovraštvo do svojega brata Abela. Biblija nas tudi opominja, naj ne bomo takšni kakor on (1. Mojzesova 4:3-5; 1. Janezov 3:11, 12). V njej se zahteva ubogljivost pod mojzesovsko postavo. Poudarja pa tudi, da je največja zahteva postave, da morajo častilci Jehova ljubiti Njega z vsem srcem, umom, dušo in močjo; in da je po pomembnosti takoj za njo zapoved, naj ljubimo bližnjega kakor samega sebe (5. Mojzesova 5:32, 33; Marko 12:28-31).

6. Kaj bi se morali vprašati glede Pregovorov 3:1?

⁶ Pregovori 3:1 nas opominjajo, da ni dovolj samo držati Božje zapovedi, temveč mora ubogljivost prihajati iz srca. Vsakdo bi se moral vprašati: ,Ali lahko to trdim za svojo ubogljivost Božjim zakonom?‘ Če ugotovimo, da so pri nekaterih zadevah naše pobude ali razmišljanje pomanjkljivi — in nihče od nas ne more trditi, da je popoln — potem se moramo vprašati: ,Kaj delam, da bi se izboljšal?‘ (Pregovori 20:9; 1. Janezov 1:8)

7. a) Kako nam Jezusova obsodba farizejev v Matevževem evangeliju 15:3-9 pomaga čuvati srce? b) V katerem primeru moramo odločno ukrepati in ukrotiti svoj razum in srce?

⁷ Judovski farizeji so se pretvarjali, da častijo Boga, obenem pa so zvito spodbujali običaje, ki so koristili le njim. Jezus jih je obsodil kot hinavce in pokazal, da je njihovo bogočastje zaman (Matevž 15:3-9). Jezus je tudi opozoril, da če želimo ugajati Bogu, ki vidi v srce, ni dovolj na zunaj moralno živeti, obenem pa se vztrajno predajati nemoralnim mislim, da bi doživeli strastne užitke. V takšnem primeru moramo odločno ukrepati, da ukrotimo svoj razum in srce (Pregovori 23:12; Matevž 5:27-29). Takšna vzgoja je potrebna tudi tedaj, če so pod vplivom posvetne službe naši cilji v izobraževanju ali naša izbira razvedrila postali podobni posvetnim in smo dovolili, da nas je svet spravil v kalup svojih meril. Nikoli ne pozabimo, da je učenec Jakob tiste, ki se razglašajo, da pripadajo Bogu, pa hočejo biti prijatelji svetu, razglasil za ,prešuštnike‘. Zakaj? Ker »ves svet leži v Hudobnem« (Jakob 4:4; 1. Janezov 2:15-17; 5:19).

8. Kaj moramo delati, da bi nam Božje dragocene misli koristile?

⁸ Da bi nam Božje misli o teh in drugih zadevah res koristile, si moramo vzeti čas, da jih beremo oziroma poslušamo. Pa ne samo to, moramo jih preučevati, govoriti in razmišljati o njih. Mnogi bralci Stražnega stolpa redno obiskujejo občinske shode Jehovovih prič, na katerih se razpravlja o Bibliji. Za to si vzamejo čas od drugih dejavnosti (Efežanom 5:15-17). Tisto, kar s tem pridobijo, je veliko vrednejše od gmotnega bogastva. Ali se ti ne zdi tako?

9. Zakaj nekateri, ki obiskujejo krščanske shode, napredujejo hitreje od drugih?

⁹ Toda nekateri od tistih, ki obiskujejo te shode, hitreje duhovno napredujejo kakor drugi. Živijo bolj po resnici. Kako to? Navadno je glavni dejavnik prizadevnost pri osebnem preučevanju. Zavedajo se, da ne živimo samo od kruha; duhovna hrana je ravno tako pomembna kakor redno telesno hranjenje (Matevž 4:4; Hebrejcem 5:14). Zato si prizadevajo vsak dan posvetiti branju Biblije ali izdaj, ki jo pojasnjujejo, vsaj malo časa. Na občinske shode se pripravljajo, gradivo vnaprej preučijo in pregledajo biblijske stavke. Ne samo, da gradivo preberejo, o njem tudi razmišljajo. Pri preučevanju tudi resno razmišljajo, kako bi tisto, kar se učijo, moralo vplivati nanje. Ko duhovno rastejo, začnejo čutiti kakor psalmist, ki je dejal: »Kako ljubim tvojo postavo, . . . Tvoje določbe so čudovite.« (Psalm 1:1-3; 119:97, 129, JK)

10. a) Kako dolgo je preučevanje Božje Besede koristno? b) Kako to pokaže Sveto pismo?

¹⁰ Če so Božje misli za nas dragocene, nam nikoli ne postanejo monotone, pa če preučujemo Božjo Besedo eno, pet ali pa petdeset let. Ne glede na to, koliko smo se že naučili iz Svetega pisma, še vedno je veliko tistega, česar še ne vemo. »O Bog mogočni, kako ogromna so njih števila!« je dejal David. »Hotel bi jih našteti, a več jih je od peska.« Božjih misli ne moremo prešteti. Če bi naštevali Božje misli ves dan in pri tem zaspali, bi imeli še vedno veliko misliti o njih, ko bi se zjutraj zbudili. Zato je David napisal: »Kadar se zdramim, sem z mislimi še pri tebi.« (Psalm 139:17, 18) Vso večnost se bomo imeli še veliko učiti o Jehovu in njegovih poteh. Nikoli jih ne bomo povsem poznali (Rimljanom 11:33).

Sovražiti, kar sovraži Jehova

11. Zakaj je pomembno ne le poznati Božje misli, temveč tudi čutiti kakor on?

¹¹ Božje Besede ne preučujemo zgolj zato, da bi si glavo napolnili z dejstvi. Če dovolimo, da prodre v naše srce, začnemo čutiti kakor Bog. Kako pomembno je to! Kaj se lahko zgodi, če ne razvijamo takšnih občutkov? Morda znamo ponoviti, kaj pravi Biblija, vseeno pa nam je všeč tisto, kar prepoveduje, ali pa se nam tisto, kar zahteva, zdi breme. Res je, da se moramo zaradi človeške nepopolnosti bojevati tudi, če sovražimo napačno (Rimljanom 7:15). Toda kako lahko pričakujemo, da bomo ugajali Jehovu, ki ,izkuša srce‘, če se ne trudimo, da bi svojo notranjost uskladili s tistim, kar je prav (Pregovori 17:3)?

12. Kako pomembna sta pobožna ljubezen in pobožno sovraštvo?

¹² Pobožno sovraštvo je močna zaščita pred napačnim ravnanjem, prav kakor je pobožna ljubezen spodbuda, da nam je všeč delati prav (1. Janezov 5:3). Sveto pismo vedno znova spodbuja, naj gojimo ljubezen in sovraštvo. »Kateri ljubite GOSPODA, sovražite hudo!« (Psalm 97:10) »Sovražite hudo, držite se dobrega!« (Rimljanom 12:9) Ali ravnamo tako?

13. a) S katero Davidovo molitvijo za uničenje hudobnih povsem soglašamo? b) Kdo so bili hudobni, za katerih uničenje je David prosil Boga?

¹³ Jehova je jasno izjavil, da namerava hudobne iztrebiti z zemlje in vpeljati novo zemljo, kjer bo vladala pravičnost (Psalm 37:10, 11; 2. Petrov 3:13). Tisti, ki imajo radi pravičnost, hrepenijo po tem času. Iz vsega srca soglašajo s psalmistom Davidom, ki je molil: »O, da bi pobil krivičnika, o Bog, in bi se krvoločneži umaknili pred mano; tisti, ki prekanjeno govorijo o tebi, ki se v prazno dvigajo zoper tebe!« (Psalm 139:19, 20, JK) David ni hotel sam pogubiti hudobnežev. Molil je, naj jim povrne Jehovova roka (5. Mojzesova 32:35; Hebrejcem 10:30). Ti ljudje niso žalili Davida. Sramotili so Boga, ko so s prezirom rabili njegovo ime (2. Mojzesova 20:7). Razglašali so, da mu služijo, njegovo ime pa so nepošteno uporabljali za pospeševanje lastnih načrtov. David ni imel prav nič rad teh Božjih nasprotnikov.

14. Ali se da komu izmed hudobnih ljudi pomagati? Kako?

¹⁴ Milijarde ljudi ne pozna Jehova. Mnogi od njih v nevednosti delajo stvari, ki jih Božja Beseda označuje za hudobne. Če bodo vztrajali pri svojem ravnanju, bodo med veliko stisko uničeni. Toda Jehova se ne veseli smrti hudobnih, zato se ne bi smeli niti mi (Ezekiel 33:11). Dokler je še čas, si prizadevajmo, da pomagamo takšnim ljudem spoznati Jehovove poti in živeti po njih. Kaj pa, če nekateri sovražijo Jehova?

15. a) Kdo so bili tisti, ki jih je psalmist imel za ,sovražnike‘? b) Kako lahko danes pokažemo, da »sovražimo« tiste, ki se upirajo Jehovu?

¹⁵ O njih je psalmist dejal: »Mar ne sovražim tvojih sovražnikov, Gospod, se mi ne studijo, ki se vzdigujejo zoper tebe? S popolnim sovraštvom jih črtim; sovražniki so mi postali.« (Psalm 139:21, 22, EI) Davidu so se gnusili zaradi tega, ker so sovražili Jehova. Med tistimi, ki z uporništvom kažejo sovraštvo do Jehova, so tudi odpadniki. Odpad je v resnici upor proti Jehovu. Nekateri odpadniki trdijo, da poznajo Boga in mu služijo, zavračajo pa nauke ali zahteve, zapisane v njegovi Besedi. Drugi trdijo, da verjamejo Bibliji, toda zavračajo Jehovovo organizacijo in se trudijo zavreti njeno delo. Ker so zavestno izbrali slabo, ko so že vedeli za pravilno, ker je slabo postalo že njihov neločljiv del, mora kristjan res sovražiti (v biblijskem pomenu besede) tiste, ki so se neločljivo povezali s slabim. Pravi kristjani čutijo do takšnih odpadnikov isto kakor Jehova; ne zanimajo jih njihove zamisli. Nasprotno, tisti, ki so postali Božji sovražniki, ,se jim gnusijo‘; toda izvršbo maščevanja prepuščajo Jehovu (Job 13:16; Rimljanom 12:19; 2. Janezov 9, 10).

Ko nas preiskuje Bog

16. a) Zakaj je David želel, da ga Jehova preišče? b) Glede česa bi morali prositi Boga, da nam pomaga preiskati lastno srce?

¹⁶ David ni želel biti v ničemer podoben hudobnim. Mnogi ljudje skušajo skriti svojo notranjost, David pa je ponižno molil: »Preišči me, o Bog, spoznaj moje srce, preizkusi me in spoznaj moje misli! Poglej, ali je v meni pot bridkosti in vodi me po večni poti.« (Psalm 139:23, 24, JK) David ni mislil na svoje stvarno srce. Meril je na simbolični pomen srca, na svojo notranjost, osebnost. Tudi mi bi si morali želeti, da Bog preišče naše srce in vidi, ali je v njem kaj nepravilnih želja, naklonjenosti, čustev, namer, misli ali nagibov (Psalm 26:2). Jehova nas vabi: »Daj mi, sin moj, srce svoje, in oči naj se ti vesele na potih mojih.« (Pregovori 23:26)

17. a) Kaj bi morali storiti, namesto da skrivamo misli, ki nas vznemirjajo? b) Ali naj nas preseneti, da imamo v srcu napačna nagnjenja, in kaj naj storimo?

¹⁷ Če je v nas skrita kakšna bridka, vznemirljiva misel zaradi napačnih želja, napačnih nagibov ali pa napačnega ravnanja, potem si zagotovo želimo Jehovovo pomoč pri razčiščevanju te zadeve. Wolfov prevod namesto zveze »pot bridkosti« zapiše »pot krivice«, The New English Bible pa piše: »Katera pot, ki te [Boga] žali.« Sami morda ne razumemo povsem misli, ki nas begajo, in zato ne vemo, kako naj Bogu izrazimo svojo težavo, toda on nas razume (Rimljanom 8:26, 27). Ne bi nas smelo presenetiti, da so v našem srcu slaba nagnjenja, ne smemo pa jih opravičevati (1. Mojzesova 8:21). Iskati moramo Božjo pomoč, da jih bomo izkoreninili. Če zares ljubimo Jehova in njegove poti, ga lahko za takšno pomoč prosimo z zaupanjem, da je »Bog večji od našega srca in ve vse« (1. Janezovo 3:19-21, EI).

18. a) Kako nas Jehova vodi po poti večnosti? b) Katero prisrčno pohvalo bomo lahko slišali, če hodimo po Jehovovih navodilih?

¹⁸ Prav kakor je molil psalmist, naj ga Jehova vodi po poti večnosti, Jehova v resnici vodi svoje ponižne in ubogljive služabnike. Vodi jih po poti, ki ne pomeni le dolgega življenja (ker ne bi bili prezgodaj uničeni zaradi hudobije), temveč po poti, ki vodi v večno življenje. Poudarja, da potrebujemo Jezusovo žrtev, ki odkuplja grehe. Po svoji Besedi in organizaciji nam posreduje življenjsko pomemben pouk, tako da lahko izvršujemo njegovo voljo. Poudarja, kako pomembno je, da se odzivamo na njegovo pomoč, da bi lahko tudi znotraj postali takšni, kakršni se kažemo na zunaj (Psalm 86:11). Spodbuja nas, da služimo njemu, edinemu pravemu Bogu, pri tem pa nam ponuja večno življenje v popolnem zdravju v pravičnem novem svetu. Če se zvestovdano odzovemo na ta napotek, nam bo rekel prav tako kakor svojemu sinu: »Zelo sem te vesel.« (Luka 3:22, EI; Janez 6:27; Jakob 1:12)

Kako bi pojasnil?

◻ Zakaj Jehova pogosto drugače gleda na svoje služabnike kakor ljudje?

◻ Kaj nam lahko pomaga razločiti, kaj Bog vidi pri preiskavi našega srca?

◻ Kakšno preučevanje nam pomaga, da se učimo in čuvamo srce?

◻ Zakaj je pomembno, ne le da vemo, kaj Bog pravi, temveč da čutimo kakor on?

◻ Zakaj bi morali vsi moliti: »Preišči me, o Bog, spoznaj moje srce«?

[Slika na strani 16]

Pri preučevanju se potrudimo, da bomo razmišljali in čutili kakor Bog

[Slika na strani 18]

Jehovovih misli ,je več od peska‘

[Vir slike]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.