Ali te Bog zares pozna

»GOSPOD, . . . znana so ti vsa pota moja.« (PSALM 139:1, 3)

1. Kako razširjen je med ljudmi občutek, da nihče ,ne razume‘ njihovih skrbi, težav in obremenitev?

ALI sploh kdo razume tvoje skrbi, obremenitve in težave? Po svetu je na milijone ljudi, mladih in starih, ki nimajo družine ali sorodnikov, ki bi skrbeli, kako jim gre. Pa tudi v družini mnoge žene — in tudi možje — čutijo, da zakonec ne razume povsem, kaj vse jih teži. Včasih v obupu vzkliknejo: »Ah, saj ne razumeš!« In nemalo mladih prav tako sklepa, da jih nihče ne razume. Med vsemi temi, ki hrepenijo po večjem razumevanju, pa so tudi takšni, katerih življenje je dobilo dragocen smisel. Kako je to mogoče?

2. Kaj omogoča Jehovovim častilcem bogato in srečno življenje?

² Vseeno, ali jih ljudje razumejo ali ne, popolnoma zaupajo Bogu, da on razume, kaj prestajajo, in da se njegovim služabnikom ni treba samim spopadati s težavami (Psalm 46:1). Božja beseda in pomoč obzirnih krščanskih starešin jim pomagata gledati prek osebnih težav. Sveto pismo jim pomaga doumeti, da je za Boga njihova zvesta služba dragocena ter da je prihodnost za tiste, ki upajo v Boga in njegove priprave po Jezusu Kristusu, varna (Pregovori 27:11; 2. Korinčanom 4:17, 18).

3., 4. a) Kako nam priznavanje dejstva, da ,je Jehova Bog‘ in da »nas je ustvaril«, pomaga najti veselje v služenju njemu? b) Zakaj popolnoma zaupamo v Jehovovo ljubečo skrb?

³ Morda veš, da v Psalmu 100:2 piše: »Služite Gospodu z veseljem, stopite predenj z vriskanjem.« (J. Krašovec) Koliko jih res tako časti Jehova? Tretja vrstica nas spomni na pomembne razloge za to: »Spoznajte, da je GOSPOD Bog, on nas je ustvaril, ne pa mi sebe; ljudstvo njegovo smo in ovce paše njegove.« V hebrejskem besedilu je Jehova tukaj omenjen kot Elohim, kar poudarja njegovo veliko mogočnost, dostojanstvo in odličnost. On je edini pravi Bog (5. Mojzesova 4:39; 7:9; Janez 17:3). Njegovi služabniki so spoznali njegovo božanskost, pa ne le kot naučeno dejstvo, temveč kot nekaj, kar doživljajo ter dokazujejo z ubogljivostjo, zaupanjem in vdanostjo (1. letopisov 28:9; Rimljanom 1:20).

⁴ Ker je Jehova živi Bog, ki vidi tudi v srce, ni pred njim nič skrito. Prav dobro ve, kaj se dogaja v našem življenju. Pozna vzroke naših težav in razume duševne ter čustvene stiske, ki nam jih te povzročajo. Pozna nas bolje kakor mi sebe, saj je naš Stvarnik. Zna nam tudi pomagati v tem boju s težavami in poskrbeti za trajno olajšanje. Če z vsem srcem zaupamo vanj, nam bo ljubeče pomagal, kakor pastir vzame jagnje v naročje (Pregovori 3:5, 6; Izaija 40:10, 11). S preučevanjem 139. psalma si lahko zelo okrepimo to zaupanje.

Tisti, ki vidi vse naše poti

5. Kaj pomeni, da nas Jehova ,preiskuje‘ ter zakaj je to zaželeno?

⁵ Psalmist David je zelo hvaležen napisal: »GOSPOD, preiskal si me in me poznaš!« (Psalm 139:1) David je bil prepričan, da ga Jehova ne pozna samo površno. Ni ga poznal kakor človek, samo njegovo postavo, govorniško sposobnost ali spretnost igranja na harfo (1. Samuelova 16:7, 18). Jehova je »preiskal« Davidovo najglobljo notranjost z ljubečo skrbjo za njegovo duhovno blaginjo. Če si Jehovov vdan služabnik, te pozna prav tako dobro kakor Davida. Ali to v tebi ne zbuja hvaležnosti in strahospoštovanja?

6. Kako Psalm 139:2, 3 pokaže, da Jehova pozna vse naše početje, celo vse naše misli?

⁶ Za Jehova je bilo vse Davidovo početje razkrito in David se je tega zavedal. »Poznaš me, če sedem ali vstanem,« je napisal, »od daleč razumeš moje misli. Opazuješ me, če sem na poti ali ko počivam, z vsemi mojimi potmi si seznanjen.« (Psalm 139:2, 3, JK) To, da je Jehova v nebesih, daleč od zemlje, mu ni preprečilo, da ne bi vedel, kaj David dela ali razmišlja. Skrbno je opazoval njegovo početje, kakor če bi ga meril, in to podnevi in ponoči, da bi poznal naravo njegovega ravnanja.

7. a) Na temelju dogodkov iz Davidovega življenja prikaži nekatere stvari v našem življenju, za katere Bog ve. b) Kako bi morala ta zavest vplivati na nas?

⁷ Ko sta ljubezen do Boga in zaupanje v Njegovo rešilno moč navedla Davida, da se je javil za boj proti filistejskemu velikanu Goljatu, je Jehova to vedel (1. Samuelova 17:32-37, 45-47). Ko so pozneje sovražniki povzročili Davidu srčne bolečine in je bil pritisk tako velik, da je ponoči jokal, ga je potolažilo spoznanje, da Jehova sliši njegovo prošnjo (Psalm 6:6, 9; 55:2-5, 22). Jehova je tudi dobro vedel, da je srce, polno hvaležnosti, spodbudilo Davida, da je v nočeh, ko ni mogel spati, razmišljal o Njem (Psalm 63:6; primerjaj Filipljanom 4:8, 9). In ko je David nekega večera gledal someščanovo ženo, ki se je kopala — je Jehova vedel tudi za to; videl je, kaj se je zgodilo, ko je David za trenutek dopustil, da je grešna želja izrinila Boga iz njegovih misli (2. Samuelova 11:2-4). Ko je poslal preroka Natana, da bi Davidu pokazal težo njegovega greha, ni le slišal Davidovih besed, temveč je tudi opazil, da se v srcu kesa (2. Samuelova 12:1-14; Psalm 51:1, 17). Ali nas ne bi moralo to navesti, da trezno razmislimo o tem, kam gremo, kaj delamo ter kaj je v našem srcu?

8. a) Kako ,besede na našem jeziku‘ vplivajo na naš položaj pred Bogom? b) Kako lahko premagamo slabosti pri rabi jezika (Matevž 15:18; Lukež 6:45)?

⁸ Ker Bog ve vse o našem početju, nas ne bi smelo presenetiti, da ve tudi to, kako rabimo celo tako majhen ud, kakor je jezik. Kralj David je to spoznal in zato napisal: »Ko ni še beseda na jeziku mojem, glej, GOSPOD, jo poznaš docela.« (Psalm 139:4) David je dobro vedel, da bo Jehova sprejel v goste v svoj šotor tiste ljudi, ki ne opravljajo ter ne širijo o drugih pikantnih novic, ki bi očrnile ugled kakšnega znanca. Jehova je naklonjem tistim, ki tudi v srcu govorijo resnico (Psalm 15:1-3; Pregovori 6:16-19). Nihče ne more popolnoma obvladovati jezika, toda David ni brezbrižno sklenil, da pač ne more izboljšati svojega položaja. Veliko časa je porabil za skladanje in petje psalmov na hvalo Jehovu. Odkrito je tudi priznal, da potrebuje pomoč, in prosil Boga zanjo (Psalm 19:12-14). Ali moramo tudi mi v molitvi posvetiti pozornost rabi svojega jezika?

9. a) Kaj Psalm 139:5 pove o tem, kako natančno nas Bog pozna? b) V kaj lahko zato zaupamo?

⁹ Jehova ne vidi nas oziroma našega položaja le omejeno. Ima popolno sliko, z vseh strani. David je uporabil oblegano mesto kot prispodobo. Napisal je: »Zadaj in spredaj me obdajaš.« Bog za Davida ni bil oblegajoči sovražnik, marveč buden čuvaj. David je pristavil: »In svojo roko name polagaš,« in tako pokazal na Božji nadzor in zaščito v večno korist tistih, ki ga ljubijo. »Prečudovita mi je ta vednost, previsoka: je ne razumem,« je priznal (Psalm 139:5, 6, EI). Božja vednost o njegovih služabnikih je tako popolna, tako natančna, da je ne moremo niti povsem razumeti. Vemo pa dovolj, da lahko zaupamo Jehovu, da nas zares razume in da bo njegova pomoč vedno najboljša (Izaija 48:17, 18).

Bog nam lahko pomaga, kjer koli smo

10. Katero spodbudno resnico izraža slikovit opis iz Psalma 139:7-12?

¹⁰ Psalmist je Jehovovo ljubečo skrb videl še drugače: »Kam naj grem pred tvojim duhom, kam naj zbežim pred tvojim obličjem?« Ni hotel zbežati pred Jehovom, le vedel je, da bi ga Jehova videl, vseeno kje bi bil, in bi mu po svetem duhu lahko pomagal. Takole je nadaljeval: »Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj, če si v podzemlju pripravim ležišče, si zraven. Ko bi si vzel peruti jutranje zarje, ko bi stanoval na morju skrajnega zahoda, bi me tudi tam vodila tvoja roka, držala bi me tvoja desnica. Če bi rekel: ,Vsaj tema me bo pokrila, svetloba okrog mene se bo v noč spremenila,‘ zate tudi tema ne bo pretemna, noč bo kakor dan svetila, tema bo zate kakor svetloba.« (Psalm 139:7-12, JK) Ni kraja in ni razmer, kjer nas Jehova ne bi videl ali kjer nam ne bi mogel pomagati s svojim duhom.

11., 12. a) Kako se je v Jonovem primeru pokazala Jehovova sposobnost, da vse vidi in pomaga, čeprav je Jona na to pozabil? b) Kaj bi se morali naučiti iz Jonove izkušnje?

¹¹ Prerok Jona je nekoč pozabil na to. Jehova ga je pooblastil, da oznanjuje Ninivljanom, njemu pa se je zdelo, da ne bo mogel opraviti te naloge. Morda ga je bilo strah ob misli, da bi oznanjal po Ninivah, ker so bili Asirci znani po krutosti. Zato se je skušal skriti. Odšel je v pristanišče Jafo in se tam vkrcal na ladjo za Taršiš (na splošno ga povezujejo s Španijo, približno 3500 kilometrov zahodno od Niniv). Toda Jehova je videl, da se je vkrcal na ladjo in šel spat na dno trupa. Vedel je tudi, kje je Jona, ko so ga pozneje vrgli z ladje, in slišal, ko je ta v trebuhu velike ribe obljubil, da bo izpolnil vse svoje obljube. Ko je bil spet na suhem, je imel ponovno priložnost, da izpolni svojo nalogo (Jona 1:3, 17; 2:1–3:4).

¹² Koliko boljše bi bilo za Jona, če bi se že od začetka zanašal na pomoč Jehovovega duha pri spolnjevanju svoje naloge! Pozneje je Jona ponižno zapisal svojo izkušnjo in ta je od tedaj že mnogim pomagala zaupati Jehovu, kar je Jona dosegel po težki poti (Rimljanom 15:4).

13. a) Katere naloge je Elija zvesto spolnil, preden je zbežal pred kraljico Jezabelo? b) Kako je Jehova pomagal Eliju tudi takrat, ko se je skril zunaj Izraela?

¹³ Elijeva izkušnja je bila nekoliko drugačna. Zvesto je razglašal Jehovov sklep, da bo Izrael za svoje grehe kaznovan s sušo (1. kraljev 16:30-33; 17:1). V spopadu med Jehovom in Baalom na Karmelu je srčno podpiral pravo čaščenje. Zatem je v dolini Kišona pomoril 450 Baalovih prerokov. Ko pa je kraljica Jezabela v jezi prisegla, da bo umorila Elija, je ta zbežal iz dežele (1. kraljev 18:18-40; 19:1-4). Ali mu je Jehova v tem težkem času pomagal? Seveda. Če bi Elija splezal na visoko goro kakor v nebo; če bi se skril v podzemno votlino kakor v šeol; če bi s hitrostjo jutranje svetlobe zbežal na samoten otok — Jehovova roka bi ga povsod krepila in ga vodila. (Primerjaj Rimljanom 8:38, 39.) Jehova ni okrepil Elija le z živežem za na pot, marveč tudi z veličastnimi prizori svoje dejavne sile. Tako utrjen se je Elija lotil svoje naslednje preroške naloge (1. kraljev 19:5-18).

14. a) Zakaj bi bilo napačno sklepati, da je Bog vsenavzočen? b) V kakšnih razmerah je Jehova ljubeče podpiral svoje sodobne služabnike? c) Kako bi bil Bog tudi v šeolu, če bi bili tam?

¹⁴ Preroške besede iz Psalma 139:7-12 ne pomenijo, da je Bog vsenavzočen, da je povsod vedno osebno zraven. Sveto pismo jasno kaže drugače (5. Mojzesova 26:15; Hebrejcem 9:24). Toda ne glede na to, kako daleč bi bili njegovi služabniki, vedno jim lahko pomaga. To velja za tiste, ki so jih teokratične naloge popeljale v odročna področja. Veljalo je za zvestovdane Priče v nacističnih taboriščih med drugo svetovno vojno in za misijonarje v samicah na Kitajskem proti koncu 1950-ih in na začetku 1960-ih let. Veljalo je tudi za naše drage brate in sestre iz srednjeafriške države, ki so morali velikokrat pobegniti iz svojih vasi, včasih celo v drugo državo. Če je potrebno, Jehova doseže tudi šeol, skupni grob, ter zveste obudi v življenje (Job 14:13-15; Luka 20:37, 38).

Tisti, ki nas zares razume

15. a) Od kdaj že lahko Jehova opazuje naš razvoj? b) Kako psalmistovo omenjanje ledvic kaže na obsežnost Božjega poznavanja ljudi?

¹⁵ Psalmist je v navdihnjenju opozoril na dejstvo, da nas Bog pozna že pred rojstvom: »Ti si namreč moje ledvice naredil, me stkal [skril, NW] v telesu moje matere. Hvalim te, da sem storjen na strašen, čudovit način; čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja.« (Psalm 139:13, EI in 14) Kombinacija očetovih in materinih genov ob spočetju odločilno vpliva na naše telesne in umske sposobnosti. Bog upošteva te sposobnosti. Ta psalm posebej omenja ledvice, s katerimi Sveto pismo velikokrat ponazarja najgloblje poteze osebnosti (Psalm 7:9; Jeremija 17:10).a Jehova pozna vse te podrobnosti o nas že pred našim rojstvom. V svoji ljubeči skrbi je oblikoval človeško telo tako, da oplojena celica v maternici ustvari varno domovanje, ki ,skrije‘ in varuje zarodek med razvojem.

16. a) Kako Psalm 139:15, 16 poudarja prodornost Božjega vida? b) Zakaj bi nas moralo to spodbuditi?

¹⁶ Psalmist je zatem poudaril prodornost Božjega vida: »Ni ti bilo skrito moje okostje, ko sem bil narejen na skrivnem, ko sem bil stkan v globočinah zemlje [očitno pesniška podoba za maternico z mislijo na to, da je bil Adam ustvarjen iz prsti]. Tvoje oči so videle celo moj zarodek in v tvojo knjigo so bili zapisani vsi njegovi deli, dnevi, ko so bili [telesni deli] oblikovani in nobenega od njih [posameznih telesnih delov] še ni bilo.« (Psalm 139:15, 16, NW) Ni torej dvoma — vseeno, ali nas ljudje razumejo ali ne, Jehova nas razume. Kako bi moralo to dejstvo vplivati na nas?

17. Na kaj nas navede opazovanje čudovitih Božjih del?

¹⁷ Pisec 139. psalma je priznal, da so Božja dela, o katerih je pisal, čudovita. Ali tudi ti misliš tako? Nekaj, kar je čudovito, navede človeka na globok razmislek ali ga zelo pritegne. Verjetno se tako odzivaš na Jehovova dela v snovnem stvarstvu (primerjaj Psalm 8:3, 4, 9). Ali tako razmišljaš tudi o tistem, kar je naredil, da je vzpostavil Mesijansko kraljestvo in da se dobra vest oznanja po vsem svetu, ter o moči njegove Besede, da spreminja človeško osebnost (primerjaj 1. Petrov 1:10-12).

18. Kako naj Božje delo, ki vliva strahospoštovanje, vpliva na nas?

¹⁸ Ali tudi tebe preudarjanje Božjega dela navdaja z zdravim strahom? Ali te zdrav strah močno spodbuja, pomembno vpliva na tvojo osebnost in na to, kako rabiš svoje življenje? (Primerjaj Psalm 66:5.) Če je tako, te bo srce navedlo, da boš slavil in hvalil Jehova. Iskal boš priložnosti, da drugim govoriš o njegovem namenu in sijajnih rečeh, ki jih hrani za tiste, ki ga ljubijo (Psalm 145:1-3).

[Podčrtne opombe]

Kaj praviš?

◻ Kako nam spoznanje, da je ,Jehova Bog‘, pomaga, da mu služimo z veseljem?

◻ Kako bi moralo na naše življenje vplivati dejstvo, da Bog pozna vse naše početje?

◻ Zakaj je dejstvo, da nas Bog povsod vidi, spodbudno?

◻ Zakaj nas Bog lahko razume tako, kakor nas ne more noben človek?

◻ Zakaj nas takšen članek spodbudi k hvaljenju Jehova?