Napredujmo v samoobvladanju
»Skušajte vneto razvijati iz vere . . . samoobvladanje.« (2. PETROVO 1:5, 6, EI)
1. V kakšnih nenavadnih razmerah lahko pričuje kristjan?
JEZUS je rekel: »Pred oblastnike in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, da boste pričevali pred njimi.« (Matej 10:18, EI) O čem bi govoril, če bi te poklicali pred oblastnika, sodnika ali predsednika? Morda najprej o tem, zakaj si tam, o obtožbi zoper sebe. Pri tem bi ti pomagal Božji duh (Lukež 12:11, 12). Ali pa si lahko zamisliš, da bi govoril o samoobvladanju? Ali se ti zdi to pomemben del našega krščanskega sporočila?
2., 3. a) Kako se je Pavlu ponudila priložnost za pričevanje Feliksu in Druzili? b) Zakaj je bilo primerno, da je Pavel tedaj govoril o samoobvladanju?
2 Oglejmo si resničen primer. Nekdo izmed Jehovovih prič se je znašel v priporu in v preskušnjah. Ko so mu dovolili govoriti, je hotel kot priča pojasniti svoje krščansko verovanje. Če preiščemo zapis, bomo ugotovili, da je na sodišču pričal »o pravičnosti in zdržljivosti [samoobvladanju, NW] in prihodnji sodbi«. Gre za izkušnjo apostola Pavla v Cezareji. Najprej so ga zaslišali. »Čez nekaj dni je prišel Feliks z ženo Druzilo, ki je bila Judinja. Poslal je po Pavla in ga poslušal, ko je govoril o veri v Kristusa Jezusa.« (Apostolska dela 24:24, Moder) Zgodovina poroča, da je bil Feliks »surov in razbrzdan, vladal je s kraljevsko oblastjo in suženjskimi nagoni«. Preden je nagovoril Druzilo, da se je razvezala od svojega moža (prekršek Božjega zakona), je bil že dvakrat poročen. Ona je bila torej njegova tretja žena. Morda je prav ona hotela več slišati o novi, krščanski veri.
3 Pavel je govoril »o pravičnosti in samoobvladanju in prihodnji sodbi« (Apostolska dela 24:25, NW). Tako se je jasno videla razlika med Božjimi merili za poštenost ter surovostjo in krivičnostjo, katero sta podpirala tudi Feliks in Druzila. Pavel je morda upal, da bo navedel Feliksa na pravično sojenje v njegovem primeru. Zakaj pa je govoril o ,samoobvladanju in prihodnji sodbi‘? Ta nemoralni par je zanimalo, kaj terja ,vera v Kristusa Jezusa‘. Zato sta morala zvedeti, da slediti Kristusu pomeni obvladovati svoje misli, besede in dela, to pa pomeni samoobvladanje. Vsi ljudje so za svoje razmišljanje, govorjenje in ravnanje odgovorni Bogu. Sodba, ki jo bosta ta upravitelj in njegova žena dobila pred Bogom, je torej pomembnejša od kakršne koli Feliksove sodbe v Pavlovem primeru (Apostolska dela 17:30, 31; Rimljanom 14:10-12). Razumljivo, da »se je Feliks prestrašil«, ko je slišal Pavla to govoriti.
Pomembno, ni pa lahko
4. Zakaj je samoobvladanje pomemben del pravega krščanstva?
4 Apostol Pavel je priznaval samoobvladanje za bistven del krščanstva. Apostol Peter, eden Jezusovih zaupnih tovarišev, je to potrdil. Ko je pisal tistim, ki so imeli postati »deležni božje narave« v nebesih, jih je opomnil, naj kažejo važne lastnosti, na primer, vero, ljubezen in samoobvladanje. Naslednje zagotovilo se zato nanaša tudi na samoobvladanje: »Če imate te kreposti in v njih napredujete, vas ne bodo pustile nedejavne in brez sadov za spoznavanje našega Gospoda Jezusa Kristusa.« (2. Petrovo 1:1, 4-8, EI)
5. Zakaj bi morali posebej paziti na samoobvladanje?
5 Seveda je lahko reči, da se moramo obvladovati, precej težje pa je tako tudi ravnati vsak dan. En vzrok je v tem, da je samoobvladanje danes redka lastnost. Pavel je v drugem listu Timoteju 3:1-5 opisal prevladujoče odnose v našem času, v »zadnjih dneh«. Med lastnostmi, značilnimi za ljudi v našem času, je omenil, da bodo mnogi »nezmerni«. Ali ne vidimo danes dokazov za to na vsakem koraku?
6. Kako se danes kaže pomanjkanje samoobvladanja?
6 Mnogi ljudje menijo, da je pravzaprav zdravo »sprostiti« občutke ali si dati duška. Takšno mnenje jim krepijo znane osebnosti iz javnega življenja, ki se ne menijo ne za takšno ne za drugačno samoobvladanje in se dajo voditi samo čustvom. Za ponazoritev: Veliko tistih, ki imajo radi profesionalni šport, se je navadilo na divje izbruhe čustev, celo na nasilno besnenje. Gotovo se vsaj iz tiska spomniš kakšne vesti o nasilnih pretepih ali napadih tolp ob športnih dogodkih. Ni potrebno, da bi izgubljali čas s pregledovanjem primerov pomanjkanja samoobvladanja. Naštejemo lahko veliko področij, kjer se moramo obvladovati — hrana in pijača, vedenje do nasprotnega spola, čas in denar za konjičke. Tokrat se ne bomo ustavljali ob vsem tem, marveč se bomo posvetili le enemu od glavnih področij, kjer se moramo obvladovati.
Obvladovati čustva
7. Kateremu področju samoobvladanja se je vredno posebej posvetiti?
7 Večina od nas razmeroma uspešno obvladuje in uravnava svoje ravnanje. Ne krademo, ne spuščamo se v nemoralo, nismo morilci; vemo, da Božji zakon obsoja takšne prestopke. Kako pa nam uspeva obvladovati čustva? Kdor namreč ne obvladuje čustev, mu rado spodleti tudi, ko bi moral obvladovati svoje ravnanje. Zato se osredinimo na čustva.
8. Kaj Jehova pričakuje od nas glede čustev?
8 Bog Jehova od nas ne pričakuje, da smo roboti brez čustev, oziroma jih ne kažemo. Jezus se je ob Lazarjevem grobu ,zgrozil v duhu in postal žalosten‘. Potem ,se je razjokal‘ (Janez 11:32-38). Povsem drugačna čustva je pokazal, ko je s popolnim nadzorom nad svojim ravnanjem iz templja izgnal menjalce (Matevž 21:12, 13; Janez 2:14-17). Tudi njegovi zvestovdani učenci so večkrat pokazali močna čustva (Lukež 10:17; 24:41; Janez 16:20-22; Dejanja apostolov 11:23; 12:12-14; 20:36-38; 3. Janezov 4). Zavedali pa so se, da morajo svoja čustva obvladovati, sicer bi jih lahko zapeljala v greh. To dejstvo je jasno izraženo v Listu Efežanom 4:26: »Jezite se, a ne grešite! Sonce naj ne zaide nad jezo vašo.«
9. Zakaj je pomembno obvladovati čustva?
9 Nevarno je, da bi bil kristjan videti obvladan, v resnici pa bi mu njegova čustva bežala z vajeti. Spomnimo se odziva na Božje priznanje Abelove žrtve: »In raztogoti se Kajn silno in upade obličje njegovo. Tedaj reče GOSPOD Kajnu: Zakaj si se raztogotil in zakaj je upadlo obličje tvoje? Ne bode li ti, če dobro delaš, povišanja? če pa ne delaš dobrega, preži greh pred durmi, in proti tebi je poželenje njegovo.« (1. Mojzesova 4:5-7) Kajn ni obvladal svojih čustev, in to ga je pripeljalo do bratomora. Neobvladana čustva povzročajo neobvladano ravnanje.
10. Kaj nas uči Hamanova izkušnja?
10 Oglejmo si še primer iz časa Mardoheja in Estere. Uradnika Hamana je jezilo, da se mu Mardohej ne priklanja. Pozneje je Haman zmotno mislil, da bo počaščen. »In Haman odide tisti dan vesel in dobre volje. Ali ko vidi Haman Mardoheja med kraljevimi vrati, da ni vstal niti se zganil pred njim, se raztogoti zoper Mardoheja. Ali vendar se zdrži, in . . . pride domov.« (Estera 5:9, 10) Hitro se je razveselil, toda že samo pogled na človeka, ki ga je sovražil, ga je razjezil. Ali se vam zdi, da biblijski zapis o Hamanu, namreč da ,se je zdržal‘, kaže na to, da se je zgledno obvladoval? Komajda. Haman je tedaj obvladoval svoje ravnanje in ni pokazal čustev, toda ni obvladal svoje jeze. Čustva so ga navedla, da je naklepal umor.
11. Kakšen problem se je pojavil v filipski občini in kako je morda nastal?
11 Podobno lahko pomanjkljivo obvladovanje čustev danes zelo škodi kristjanom. Morda si misliš: ,No, v občini ni nevarnosti za to.‘ Pa je. Dve maziljeni kristjanki v Filipih sta imeli resen spor, vendar Biblija ne opisuje, zaradi česa. Zamislimo si eno možnost: Evodija je povabila nekaj bratov in sester na večerjo ali na srečanje. Sintiha ni bila povabljena, zato je užaljena. Morda hoče Sintiha vrniti Evodiji, pripravi srečanje in ne povabi Evodije. Obe začneta iskati napake druga na drugi, sčasoma se niti ne pogovarjata več. Ali je v takšni zgodbi korenina težave to, da ena sestra ni povabila druge na večerjo? Ne. To je samo iskra. Ko ti dve maziljeni sestri nista več obvladovali svojih čustev, se je iskra razplamtela v požar. Problem se je tako razrastel, da je moral poseči apostol (Filipljanom 4:2, 3).
Čustva in naši bratje
12. Zakaj nam Bog svetuje, kakor piše v Propovedniku 7:9?
12 Ni lahko obvladati čustev, kadar se človek počuti odrinjen, užaljen ali žrtev predsodkov. Jehova to ve, saj opazuje človeške odnose že od ustvaritve. Takole svetuje: »Ne bodi prenaglega duha za jezo, kajti jeza počiva v nedrjih bedakov.« (Propovednik 7:9) Ali si opazil, da Bog posveča pozornost predvsem čustvom, ne dejanjem (Pregovori 14:17; 16:32; Jakob 1:19)? Vprašajmo se: ,Ali bi se moral bolj posvetiti obvladovanju svojih čustev?‘
13., 14. a) Kaj se v svetu običajno izcimi iz nenadzorovanih čustev? b) Kaj lahko kristjana zapelje v zamero?
13 Mnogi ljudje v svetu, ki ne obvladujejo svojih čustev, se držijo krvnega maščevanja — krutega, nasilnega maščevanja zaradi resnične ali namišljene krivice proti sebi ali sorodniku. Ko čustva uidejo z vajeti, se lahko škodljive posledice še dolgo čutijo. (Primerjaj 1. Mojzesova 34:1-7, 25-27; 49:5-7; 2. Samuelova 2:17-23; 3:23-30; Pregovori 26:24-26.) Kristjani morajo, vseeno iz katerega naroda ali kulture so, takšne sovražnosti in zamere imeti za napačne in slabe ter se ne smejo mešati vanje (3. Mojzesova 19:17). Ali priznavaš, da moraš čustva krotiti tudi, ko gre za zamero?
14 Nenadzorovana čustva lahko, kakor v primeru Evodije in Sintihe, tudi danes povzročijo težave. Sestra je morda užaljena, ker ona oziroma njen otrok ali morda nečakinja ni bil(a) povabljen(a) na poroko. Brat morda kupi rabljen avto od drugega brata in kmalu se mu pokvari. Karkoli je že vzrok, to rani občutke, čustva uidejo z vajeti in vpleteni se razburijo. Kaj se lahko zgodi?
15. a) Kakšne žalostne posledice so se porodile iz zamere med kristjani? b) Kateri biblijski nasvet meri na pestovanje zamere?
15 Če se razburjen človek ne trudi obvladovati čustev in se pobotati z bratom, se lahko razvije zamera. Zgodilo se je že, da je katera Priča zaprosila, da je ne bi dodelili v neko skupinico za preučevanje knjige, ker »ne mara« nekaterih kristjanov ali družin iz te skupinice. Kako žalostno! Biblija pravi, da bi bila za kristjane sramota, če bi se vlačili po posvetnih sodiščih; ali ni ravno tako sramotno, če se ogibamo brata zaradi kakšne pretekle žaljivke, izrečene nam ali sorodniku? Ali naša čustva razodevajo, da bolj cenimo krvne vezi kakor mir z brati in sestrami? Ali govorimo, da bi bili pripravljeni umreti za neko sestro, zdaj pa zaradi svojih čustev z njo niti ne govorimo? (Primerjaj Janez 15:13.) Bog nam odločno govori: »Nikomur ne vračajte hudega s hudim. . . . Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi. Ne obračunavajte na svojo roko, predragi, ampak prepuščajte obračun božji jezi.« (Rimljanom 12:17-19, EI; 1. Korinčanom 6:7)
16. Kako zgledno je s čustvi ravnal Abraham?
16 Obvladovanje čustev terja, da ne pustimo sovraštva rasti, temveč se pobotamo oziroma odstranimo vzrok za pritoževanje. Spomnimo se, da pokrajina Abrahamu in Lotu ni zadoščala za njune velike črede, zato je med njunimi pastirji izbruhnil prepir. Ali je Abraham dovolil, da so ga prevladala čustva? Ali pa je pokazal samoobvladanje? Pohvalno, predlagal je mirno rešitev gospodarskega spora: z Lotom naj imata vsak svoje pašno področje. Izbiro je prepustil Lotu. Pozneje se je šel Abraham bojevat, da bi rešil Lota; to dokazuje, da ni sovražil Lota in da ni gojil zamere (1. Mojzesova 13:5-12; 14:13-16).
17. Kako je Pavlu in Barnabu nekoč spodletelo, toda kako sta ravnala pozneje?
17 Nekaj o samoobvladanju se lahko naučimo tudi iz pripetljaja med Pavlom in Barnabom. Veliko let sta bila sopotnika, potem pa sta se sporekla zaradi vprašanja, ali naj vzameta Marka s sabo na pot ali ne. »In nastane razpor, tako da se ločita drug od drugega, in Barnaba vzame Marka in se odpelje po morju na Ciper.« (Dejanja apostolov 15:39) To, da je pri obvladovanju čustev spodletelo tako zrelima možema, bi moralo za nas biti opozorilo. Če se je to zgodilo njima, se lahko tudi nam. Toda nista dovolila, da bi se razvila trajna nesloga ali želja po maščevanju. Zapisi pričajo, da sta brata pozneje obvladala svoja čustva in dobro sodelovala (Kološanom 4:10; 2. Timoteju 4:11).
18. Kaj lahko stori zrel kristjan, če je užaljen?
18 Tudi med Božjim ljudstvom moramo računati na kakšno užaljenost ali zamero. Tako je bilo že v hebrejskih in apostolskih časih. In tako je med Jehovovimi služabniki še danes, ker smo vsi pač nepopolni (Jakob 3:2). Jezus je svoje sledilce spodbudil, naj hitro rešujejo spore med brati (Matevž 5:23-25). Še boljše pa jih je preprečiti, kar dosežemo predvsem tako, da se bolj obvladamo. Če te je užalila razmeroma majhna reč, kakšna beseda ali dejanje brata ali sestre, zakaj ne bi obvladal svojih čustev in na to enostavno pozabil? Ali res moraš od tistega, ki te je užalil, izterjati priznanje krivde in nisi zadovoljen, dokler tega ne dosežeš? Koliko obvladuješ svoja čustva?
Mogoče je!
19. Zakaj je primerno, da smo se osredinili na razpravo o brzdanju čustev?
19 Ukvarjali smo se predvsem z enim področjem samoobvladanja, z brzdanjem čustev. To je poglavitno področje, če namreč odpovemo pri kontroli čustev, se nam lahko kaj hitro to zgodi še pri obvladanju jezika, spolnih želja, apetita in mnogih drugih reči v življenju, ki jih moramo brzdati (1. Korinčanom 7:8, 9; Jakob 3:5-10). Bodi pogumen, pri obvladanju je mogoče napredovati.
20. Kako smo lahko prepričani, da se je mogoče popraviti?
20 Jehova nam rad pomaga. Kako smo lahko prepričani o tem? Samoobvladanje je eden od sadov njegovega duha (Galatom 5:22, 23). Kolikor se torej trudimo, da bi zadovoljili in dobili sveti duh od Jehova ter kazali njegove sadove, toliko obvladanja lahko pričakujemo od sebe. Ne pozabimo Jezusovega zagotovila: »Oče nebeški [bo dal] svetega Duha tem, ki ga prosijo.« (Lukež 11:13; 1. Janezov 5:14, 15).
21. Kako si se odločil, kaj boš v prihodnosti napravil glede samoobvladanja in čustev?
21 Ne mislimo si, da bo lahko. Za tiste, ki so rasli ob ljudeh, ki niso obvladovali čustev, za bolj vzkipljive ali za tiste, ki se niso nikoli poskušali obvladovati, bo to precej težko. Za takšnega kristjana bo napredovanje v samoobvladanju težka naloga. Toda mogoče je (1. Korinčanom 9:24-27). Bližje smo koncu te stvarnosti, več je bremen in pritiskov. Potrebovali bomo vse več obvladanja, ne manj. Če si opazil področja, na katerih bi se moral popraviti, se potrudi (Psalm 139:23, 24). Prosi Boga za več njegovega duha. Slišal te bo in ti pomagal, da boš napredoval v samoobvladanju (2. Petrov 1:5-8).
Točke za ponovitev
◻ Zakaj je tako pomembno, da obvladuješ svoja čustva?
◻ Kaj si se naučil iz zgledov Hamana ter Evodije in Sintihe?
◻ Kaj boš iskreno poskušal, če se je pojavil razlog za užaljenost?
◻ Kako ti lahko samoobvladanje pomaga, da ne boš gojil nikakršne zamere?
[Slika na strani 18]
Pavel je pred Feliksom in Druzilo govoril o pravičnosti in samoobvladanju