Se spomniš?
So se ti zadnje izdaje Stražnega stolpa zdele koristne? Zakaj ne bi z naslednjimi vprašanji nekoliko preizkusil svojega spomina?
◻ Katera dejstva govore proti čaščenju domnevnega kraja Jezusovega rojstva?
Biblija ne omenja točnega kraja Jezusovega rojstva. Matejev in Lukov evangelij nam posredujeta zgolj osnovne informacije. (Matej 2:1, 5; Luka 2:4-7) Glede na Janezov evangelij 7:40-42 vidimo, da ljudje na splošno niso vedeli za njegov rojstni kraj, saj so nekateri mislili, da se je rodil v Galileji. Tudi Jezus ni, ko je bil na zemlji, nikoli govoril o podrobnostih svojega rojstva. (15. dec., 5. stran, angl.)
◻ Kako so lahko kristjani srečni kljub borbi z boleznimi, depresijami in ekonomskimi stiskami?
Božja beseda nam daje potrebno tolažbo in vodstvo. Branje in poslušanje psalmov nas še posebej osveži. David je svetoval: ”Preloži na Gospoda svojo skrb, on te bo podpiral.“ Zagotovil nam je tudi, da je Jehova v resnici ’poslušalec molitev‘. (Psalm 55:22; v EI 55:23; 65:2, AC) Jehovova organizacija nam je s svojimi izdajami in s skupščinskimi starešinami vedno pripravljena pomagati, ko se borimo s problemi. (1. jan., 14.—15. stran)
◻ Kaj je Jezus mislil z besedami: ”Če namreč z zelenim drevesom tako delajo, kaj se bo zgodilo s suhim?“, ki jih je izrekel, ko so ga peljali na usmrtitev? (Luka 23:31, AC)
Jezus je mislil na drevo judovskega naroda. Zaradi Jezusove prisotnosti in ostanka Judov, ki so mu verovali, je bil narod še živ. Toda, ko so bili vsi ti izbrani iz naroda, je ostalo samo duhovno mrtvo drevo, izsušena narodna organizacija. (15. jan., 9. stran)
◻ Kako lahko tisti, ki so ”čistega srca“, kot piše v Matejevem evangeliju 5:8, ’vidijo Boga‘ (AC)?
’Boga vidijo‘ ukrepati v korist neoporečnih. (Primerjaj 2. Mojzesovo 33:20; Job 19:26; 42:5.) Toda grška beseda v Matejevem evangeliju 5:8, prevedena z ”videti“, pomeni tudi ”videti z razumom, zaznavati, vedeti“. Ker je Jezus popolnoma odseval Božjo osebnost, lahko tisti, ki so ”čistega srca“, ’vidijo Boga‘. (Janez 14:7-9) (15. jan., 16. stran)
◻ Zakaj sklepamo, da je Jezus nadangel Mihael?
Božja beseda omenja le enega nadangela in o njem govori v zvezi z obujenim Gospodom Jezusom: ”Kajti Gospod sam stopi doli iz nebes s poveljem, z glasom nadangela in s trobento Božjo.“ (1. Tesaloničanom 4:16, AC) V 9. vrstici Judovega pisma razberemo, da je temu nadangelu ime Mihael. (1. febr., 17. stran)
◻ Na katerih štirih področjih moramo spoštovati ljudi?
Morali bi spoštovati politične oblasti, delodajalce, družinske člane in člane skupščine. (1. febr., 20.-22. stran)
◻ Kakšen odličen zgled je dal Jezus malo pred svojo smrtjo glede skrbi za ostarele starše?
Ko je Jezus v smrtnih mukah visel na mučilnem kolu, je poskrbel za telesno in duhovno blaginjo svoje matere, zaupal jo je v oskrbo ljubljenemu apostolu Janezu. (Janez 19:25-27) (15. febr., 8. stran)
◻ Zakaj je moral Jezus trpeti?
Z Jezusovim trpljenjem se je poravnal spor glede neoporečnosti Božjih služabnikov. Usposobilo pa ga je tudi za sočutnega vélikega duhovnika človeštvu. (Hebrejcem 4:15) (15. febr., 14.—15. stran)
◻ Katera bistvena sporna vprašanja so se pojavila ob uporu v Edenu?
Si je človek sposoben uspešno vladati brez Boga? Ali Bog upravičeno zahteva podložnost svoji suverenosti? Bo kateri izmed ljudi nesebično in prostovoljno služil Bogu? (1. marec, 6. stran)
◻ Zakaj nekateri neupravičeno uživajo spominske simbole?
Nekateri nezreli morda še ne cenijo pravilno Božjih namenov. Morda ne razumejo, da maziljenje ”ni odvisno od tistega, ki hoče, in ne od tistega, ki teče, ampak od Boga“. (Rimljanom 9:16) Ni stvar posameznika, da bi se odločil, če on ali ona želi biti v novi zavezi in postati Kristusov sodedič. Tu šteje Jehovova izbira in njegov duh priča za to izbiro. (Rimljanom 8:16; 1. Korinčanom 12:18) (15. marec, 21. stran)
◻ Kaj je ’čisti jezik‘, omenjen v Sofonijevi knjigi 3:9 (NW)?
To je pravo spoznanje resnice o Bogu in njegovih namenih. (1. april, 21.—22. stran)